Seveda sem bolj pozoren na ženske, a sigurno nekaj podobnega obstaja tudi pri moških. Ne poznam pravega izraza za to, sam bi jim najlažje rekel pijavke, krvosesi. Ženska, iz nekih razlogov, o katerih nočem niti ugibati, išče pozornost moških, je (vsaj na površini) odprta, svobodna, dišeča, zapeljiva, že kmalu te povabi k sebi, veliko posredno govori o seksu, včasih sedi tam samo v spalni srajci. Seveda večina moških takoj pomisli na vse možne mesene užitke, a takoj, ko ji kaj takšnega samo nakažejo, jih ona grobo zavrne. Postopek se lahko ponavlja v nedogled... Nje oni ne zanima preveč, ali pa sploh ne, išče le v pozornosti, hrani se z zavračanjem. Verjamem, sama stvari vidi drugače, tudi njej ni lahko, a drugače ne more, ne zna. V njej je neka bolečina, navadno iz otroštva, praznina, ki jo skuša zapolniti, a je ne more.
Srečal sem jih že, navadno so inteligentne in razgledane ženske, a kaj kmalu so se me naveličale, preveč sem jim rad kazal ogledalo in nisem jim dajal tistega, po čem so tako hrepenele.