SKZGRS = Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS

Grožnja = od 6 mesecev do 2 let zapora

Razlog = posredovanje dokumentov o spornem načinu poslovanja Sklada in posredovanje "občutljivih informacij" pristojnim državnim organom in državnemu tožilstvu, v zvezi z oddajo kmetijskih zemljišč v najem in z upravljanjem državnega premoženja.

Danes je v Sloveniji največje tveganje za kmeta, posebno malega, kakršnokoli sodelovanje, poslovanje z in odvisnost od državnih organov RS

Ko sem ugotovil, da rednim poplavam na zemljišču RS ne morem biti kos, in da so škode po divjadi v neustavljivem naraščanju ob ničelnem sistemu vračila škod, moji dohodki pa strmo padajo zaradi uničenih pridelkov, sem se odločil da se umaknem z vseh površin, ki jih niti srednjeročno v najboljšem primeru ne bi mogel učinkovito in donosno obdelati in pred tem zaščititi pred navedenimi vplivi. Začel sem postopek vrnitve redno poplavljanih državnih površin in/ali dislociranih, po divjadi degradiranih manjših površin v Šmarski dolini, katerih ograditev je še posebno nesorazmerno draga, ob nepredvideni splošni porasti škod po divjadi, do neslutenih (in nepredvidljivih) razsežnosti.

Ker se Direktorica Sklada ga. Irena Majcen v svojih pisanjih spretno izogiba konkretnim očitkom in jih spreminja v nekaj povsem drugega in neresničnega, bom moral ponovno pojasniti, kaj je po mojem mnenju zelo spornega v načinu poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, da mi zaradi očitanja teh ravnanj Skladu ga. Irena Majcen žuga z zaporom.

Sočasno mi namreč očita, da za svoje sume nisem podal dokazov. Dokazov žal ne morem v tej fazi podajati tistim državnim organom in njej, ki so vpleteni v postopek oddaje v najem in tudi v postopek prodaje (po mojem mnenju) protipravno prilaščenega mojega premoženja, (domnevno že odtujenega) brez moje privolitve. Za namen pravilnega ravnanja in presoje s strani pristojnega državnega organa za očitana dejanja pa le-temu pač moram posredovati dokaze in informacije, na osnovi katerih bodo dokazi lahko zavarovani. Kakorkoli, če že kdo, ima prav Sklad vse dokaze večinoma že sam v svojih dosjejih.

Iz dopisa SKZGRS (pisanje z dne 18.6.2020) v drugem odstavku izhaja, da je SKZGRS "dolžan delovati strokovno in zakonito". Temu ni bilo tako, iz dopisa, dejstev in drugih dokazov izhaja, da SKZGRS posluje milo rečeno "po domače", kot mu kje in kdaj prav pride, pri čemer izhajam iz konkretnih dokumentiranih dogodkov in pričevanj. G. Martin Brus je izrazil pripravljenost za ponovno oddajo le posameznih zemljišč v najem (iz članka v Kmečkem glasu), a namere ni izpeljal, na moje vloge za vrnitev nespornega dela v prejšnje stanje ni bilo nikoli odziva Sklada. Ko sem šel leta 2018 pred Božičem povprašat na Območno enoto Sklada, ali se nameravajo kaj odzvati na moj ponovljeni poziv - k vrnitvi nespornega dela v prejšnje stanje - poslan v letu 2018, je uslužbenka dejala, da bo morala priti pogledati, če je obdelano (rok za odškodninsko tožbo se je iztekel šele mesec pozneje). Sledile so vožnje z terenskimi vozili po njivah, poskusi oddaje v najem. Druga uslužbenka (letos ob neki drugi priložnosti) pravi, da imamo konflikt, oz. "nesporazum", se nato popravi, ... Ni kaj, zanimivo razmišljanje spremlja igračkanje z življenji ljudi, ob zlorabi oblasti.

V drugem odstavku je povedano, da je enostranska prekinitev pogodbe s strani najemodajalca tista iz katere izhaja SKZGRS, pri tem da si prilašča moje nasade. Pogodbo je ob lastnem zanikanju vsakršne odgovornosti državnega upravljalca zemljišč možno prekiniti le še na način in ob domnevi, da sem jaz tako (1) stranka s krivdnimi razlogi in (2) samo v celoti vseh površin in nasadov v pogodbi, skupaj s posledico: izgubo mojega celotnega premoženja na skladovih površinah. Seveda to ne velja za vse najemnike. Tisti, ki so obravnavani drugače kot sam mi zatrjujejo, da „nisem bil pripravljen dovolj ponuditi“. Tega nisem torej rekel sam, sem pa že slišal tovrstna pričevanja mnogih kmetov – prič. Uslužbenke Sklada dobro namerno ustno povedo najemnikom naj ne vračajo dela pogodbenih površin, saj bo njihovo premoženje nasadov šlo na dražbo, pri čemer bo morda on sam ponovni najemnik ali pa ne. Pogosto so ali bi kmetje pri tem morali odkupiti svoj lastni nasad v postopku ožanja najemne pogodbe in to je/bi pomenilo še srečen izid. Zato trdim, da Ga Irena Majcen izsiljuje, ko spretno pove le del resnice, s tem ko trdi, da je možno neuporabno površino kadarkoli vrniti. A pravila za povrh niso za vse najemnike enaka. Uslužbenke tako rekoč svetujejo alternativne rešitve, četudi gre za kršitve določil najemne pogodbe. Mnogi to počnejo načrtno s ciljem zaslužka, kar pa Skladu spet lahko pride prav.

Delna prekinitev ni bila odobrena s strani Sklada, ker bi naj ta izgubil najemnika za degradirane površine, kar Skladu naj nebi bilo v interesu. Svoje krivdne razloge zavajanja oz. zamolčanje redne poplavljenosti (v povprečju 3-krat v 4-ih letih, tudi večkrat letno, po hudourniškem potoku in po nezadostnem odvodnjavanju širšega območja) največje od z moje strani zakupljenih površin v Šmarski dolini že ob širitvi pogodbe v 2007 in 2008 kategorično zavrača z molkom, jih ne povzema skupaj z drugimi povzemanji mojih vlog, ki so tako izkrivljanje mojih izjav.

Skladu pa so bili zagotovljeni nadomestni najemniki, ki sedaj najmanj eden površine koristi -jo brezplačno, torej za površine, ki sem jih želel vrniti. Ekološki vinograd ob ob oddaji zamolčanem hudourniškem poplavnem potoku je zaradi omejitev uporabe bakra prepovedan. Vinograd sem odstranil, ker v mojem primeru Sklad ni dopuščal možnosti, da cenitev stroške prenosa lastništva založi Sklad sam ali pa novi najemnik, kar se sicer izvaja. Kljub odstranitvi nasada je še danes v brezplačni uporabi novega potencialnega najemnika površina nekdanjega vinograda neoddana.

Sočasno ne prejšnja, ne zdajšnja Direktorica ne želita slišati nič o zamolčanih lastnostih površin, ki so po neustreznih melioracijskih posegih redno poplavljene, teh posledic pa tudi naknadno vzdrževanje zaraslih državnih vodotokov ni odpravilo. Sanacija bi zahtevala poseg na širšem območju in investicijo na površinah z mešanim lastništvom, ki je že sedaj predmet plačila prispevkov za predhodno nestrokovno melioracijo.

V drugem konkretnem primeru z gozdom poraščena in na moje zemljišče podrta škarpa na Medljanu v solasti RS in soseda na dolžini 80 metrov meje z mojo lastnino: Direktorica sklada ne želi ničesar slišati o tem, da je šlo za neustrezno upravljanje državnih zemljišč s strani Sklada, s čimer je bilo onemogočeno moje ograjevanje proti kombinirani divjadi na meji s podrto državno škarpo skozi obdobje 15 let (!), vse dokler je nisem sam rekonstruiral, in to v času izvrševanja povišanih najemnin ob ignoranci vseh vlog za ožanje pogodbe za vse bolj degradirana zemljišča tudi po divjadi. Po končani izvršbi je bila parcela nenadno po več deset (!)letih še v drugi polovici očiščena in prekopana za trajni nasad in takrat sem izvedel, da je pravzaprav solastnik te parcele Sklad. Sklad bi v primeru neplačila ali neuspešnega rubeža traktorja in avtomobila - po besedah soseda izvršitelja, ki je izvršbo izvedel, in je hkrati večji najemnik Sklada - zasegla našo stanovanjsko hišo na kmetiji.

Običajno sklad v mešanih lastništvih izsiljuje najemno pogodbo solastnika, in zavrača pretvorbo idealnih deležev v lastniške celote ali prodajo svojega idealnega deleža kmetu. Dolgoročno je to strateško za državo(v te posle vpleteno upravo), a zaradi tega je na tisoče ha neobdelanih, ker so takšne naložbe v mešano lastniške površine tvegane, kot je vidno iz tega dogajanja, samo za kmete. Za ta namen Sklad gotovo razpolaga z osebnimi podatki o lastnikih. Raje torej sekamo gozdove:

Poviševanje najemnin je potekalo vzporedno s stopnjevano degradacijo vseh zemljišč v Istri in v Izoli, po nezakonitih posegih v prostor gozda in širšega naravnega okolja z javnimi kohezijskimi projekti na celotnem območju in ob sistematični neodzivnosti pristojnih organov (policija, inšpekcija, nosilci projektov...) na prijave te nezakonite dejavnosti skozi obdobje istih 15 let. Sklad je medtem nezakonito oddajal v najem kmetom gozdove za izsek in postavitev trajnih nasadov, ter se s tem okoriščal s površinami, ki so bile sicer kot gozd zanj brez vrednosti in dohodka. Po dveh letih kmeta naj ne bi več bilo možno za to sankcionirati, Zavod za gozdove pa je na to morda pristajal. S tem je Sklad nezakonito posegal v prostor in habitat divjadi, ter še zaostroval razmere z divjadjo v Istri in v Izoli. Letos je skupna primarna škoda na letni ravni na moji kmetiji že presegla 30 000,00 evrov. Če je le 200 takih kmetij v Sloveniji in jih je gotovo več, gre za umetno režirano naravno katastrofo, ki je s sistemom „upravljanja“ škod RS ni možno sploh ugotoviti.

V četrtem odstavku Direktorica vendarle meni, da ni dolžna ograjevati moje kmetije pred divjadjo, po tem, ko je pri ograjevanju z malomarnim upravljanjem državnega premoženja ovirala mene in me sistematično onemogočala pri pridelavi, dokler ni SKZGRS domnevno utemeljeno enostransko prekinil pogodbo zaradi povzročene insolventnosti in neplačila, mi posegati po strojih in denarnih sredstvih, skupaj s stroški izvršb, mi grozil z zasegom hiše in brskanju po hiši po sodni izvršbi prek sodišča v Piranu in soseda izvršitelja. Zdaj mi želi Direktorica še naprtiti zapor in kdo ve kakšne fantazije ima gospa od tam dalje. Sklad je dobro poznal trend moje finančne stiske po poplavah in divjadi, ki torej ni nastala po gospodarski krizi, iz predhodnih vlog za obročno plačilo najemnin.

Nadalje, SKZGRS me je in me še vedno ovira pri razpolaganju z mojimi zemljišči in premoženjem, saj njegova škodljiva ravnanja še trajajo in škoda, ki je že nastala, tudi še bo nastajala nadaljnjih 8 let po odgovornosti SKZGRS, tudi če danes nesporni del pogodbe vrnejo v prejšnje stanje. Besed "z drevesi porasla podrta škarpa v upravljanju Sklada in lasti RS podrta vzdolž 80 metrov meje na moje zemljišče" Direktorica spretno ne povzema, ko povzema vse moje ostale navedbe dejstev in jih komentira za izkrivljanje resnice.

Ko navaja nasprotujoče si izjave glede stanja zemljišč in zahteve po vrnitvi v prejšnje stanje nespornega dela, ne želi razumeti da pomeni 4.000 ur vložka dela v učinkovito ogrado na kmetiji le na Medljanu in nadaljnjih 1000 ur vložka v zaustavitev nezakonitih dejavnosti RS v bližnjem gozdu več let delovnega časa preračunane redne zaposlitve. A bistveno bolj bo izvedljivo postopno obvladovanje izrednih razmer v tem zožanem obsegu, kot pa če prištejemo še 7 dislociranih manjših enot, v šmarski dolini, od katerih dve še redno poplavljata, zaradi nestrokovnega dela državnih služb, in sta mi bili v pogodbo morda celo zavestno podtaknjeni, kar ni še nihče ovrgel.

Kot zloraba oblasti se šteje, če državni uradnik obravnava le eno od parcel v inšpekcijskem postopku, ki jih želim vrniti SKZGRS, zaradi razlogov, ki so bili večkrat navedeni in je bila ta parcela ločeno obravnavana pri Skladu in je očitno že oddana - prekopana je bila že v letu 2017, najbrž za namen trajnih nasadov nekega najemnika. Za ostale pa mi sklad očita, da jih zadržujem in da "jim jih ne želim vrniti". Novim najemnikom pa jih ne želi dati v najem, ker bo za svojo škodo lahko SKZGRS le tako bremenil mene še 7 let po tem, ko sem jih želel vrniti in nanje naslovil več možnih nadomestnih kandidatov za najem vračanih parcel. (5., 6. odstavek)

V 6. odstavku mi sklad ponovno(!) grozi s pravnimi sredstvi, kot mi je večkrat po tem, ko je prekinil molk, in sicer takoj, ko se je iztekel rok za odškodninsko tožbo. Zanjo pa nisem imel lastnih virov zaradi opisane insolventnosti. Kot kmet bi lahko po mnenju zaposlenih Oddelka za Brezplačno pravno pomoč pri koprskem sodišču prodal (!) gospodarsko poslopje in stroje, da bi vložil odškodninsko tožbo. Seveda so mi s sodišča odgovorili na vlogo po kakih 10 tednih, nekaj dni pred iztekom roka za vložitev odškodninske tožbe, pa še to le dan po tem, ko sem to „nenavadno“ zavlačevanje Sodišča omenil v objavljenem članku na spletu.

Sedaj ne-le da je Sklad prekinil molk, Direktorica mi celo očita, da se ne odzivam na njihove dopise (5.odstavek dopisa z dne 21.8.2020)! Saj sem res bil ustno(!) povabljen na razgovor in sem tudi na razgovor prišel v spremstvu odvetnika, a sva - ne da bi kaj posumila - pristala pred vnaprej skrivaj pripravljeno "komisijo", od katere se noben član ni niti predstavil. Nihče ni dal jasnega odgovora na vprašanje ali so prebrali moje dopise in nihče se nanje ni z ničemer odzval. Prispela sva pred „komisijo“, ne da bi vedela, zvabljena brez uradnega vabila, brez obvestila, na zapisnik pa še vedno čakava po devetih mesecih . Če ne bi Direktorica srečanja in zastopnika omenila v dopisu, ne bi imel dokazov (razen ene priče), da sem bil kdajkoli deležen takšnega upravljanja državnega premoženja.

V zvezi z 3. odstavkom pisanja SKZGRS, z dne 21.8.2020, je potrebno poudariti, da nasprotno z možnostjo presaditve oljk (ob 10-letnem izpadu pridelka), kot predmeta ropa v zlorabi položaja SKZGRS na osnovi argumenta moči v okviru nekakšnega naddržavnega statusa državne korporacije znotraj demokratične države, možnosti presajanja trt ni. Trajni nasad ni „predmet“, kot je kladivo ali lopata. Kaj vse misli Sklad z nepremičnino in predmeti, ne vem. Vinograd sem postavil sam ali ga je že prej oče ob pomoči družine in sorodnikov, zato ostaja moj. Dejanja, ki jih očitam uslužbencem Sklada, je po mojem mnenju potrebno preveriti v luči suma storitve vrste kaznivih dejanj, po za to pristojnih organih in strokovnjakih.

Oljčnik pa sem odstranil, ker še ne vem, kako zelo je ta država globoka v tem konkretnem primeru, ki je prepleten še z mnogimi drugimi državnimi inštitucijami in ministri. Dejstvo je, da se je g. Martin Brus na očitek o poskusu in načrtovanju ropa trajnih nasadov z zlorabo informacij, z zlorabo oblasti ter valjenjem krivde za potrebno ožanje pogodbe na najemnika, izrazil z besedami - povzemam: "...oljke so itak že presajene..." Si je morda potihem mislil: "Ostane nam torej vsaj plen slabih dveh ha vinograda"? Ali tovrsten dohodek opravičuje takšen pristop k upravljanju državnega premoženja, medtem ko bi za vse parcele iz moje pogodbe lahko sklad prejemal ves čas redno najemnine od mene ali/in drugih najemnikov? Je bil cilj Sklada uničiti moje življenjsko delo ob sodelovanju z drugimi državnimi organi, ali braniti svoje dohodke in donosnost upravljanja? Sem nepredvideno škodo v skrbno načrtovanem postopku Sklada le temu prinesel sam, s svojim odzivom in bi ta manever ropa bil sicer Skladu bolj donosen, kot redne povišane najemnine? To so vprašanja za tožilstvo.

Vinograd je namreč ocenjen na 2500,00 evrov. Letne najemnine, ki jih v času spora, če izvzamemo obdobje, ki si ga je sklad pokril z izvršbami, sklad ni prejel, pa bi znašale 2500,00 evrov. Z izvršbo je zaslužil izvršitelj, sosed Franko Slavec, pa tudi sodišča. Z uničenjem moje dejavnosti je največ zaslužila RS, naročnica takšnega upravljanja. Res pa je, da jim je moj posek in presaditev oljk pokvarila račune s tem poslom za kakih 30 tisoč evrov zaslužka od morebitne prilastitve moje zasebne lastnine - oljčnika. Škode na oljkah s presaditvijo pa je ravno toliko, kot je bil vreden pred presaditvijo saj je bil mlajši in manj lep, kot tisti od izolskega župana.

Kje je tu obrekovanje, ne vem. Če najemnik pripoveduje svojo izkušnjo s hibridnim državnim organom, ki uživa vse pravice državnega organa in svoboščine korporacije, deluje nad ustavnimi pravicami državljana, če najemnik pri tem navaja preverljiva dejstva v naravi in so ta tudi vidna tako v državnih javnih evidencah in zbirkah podatkov, kot tudi v dokumentaciji Sklada, v razpisih za oddajo v najem, ali so splošno znana dejstva, ali tudi pričevanja vpletenih, so potem dejanja groženj z zaporom, s strani Sklada, direktorice Irene Majcen, predstojnice za to nepristojnega organa, kot bi se izrazila Direktorica: „dejanje s katerim presega svoje pristojnosti?“ Nadalje, kot bi se izrazili na Skladu gre za „dejanje s katerim se ne strinjam“.

Letos v času počitnic sem prestregel objavo oddaje v najem pretežnega dela moje kmetije v najemu od Sklada na Medljanu in ob tem poskus prodaje mojega premoženja – trajnega nasada po Skladu - tretjim osebam. Na razpisu sem domnevno edini prijavljen. Več bi si lahko prebrali v prilogah in spremnem dopisu k prijavi na razpis – sprejem ponudbe, če ne bi šlo za podatke, ki jih vsaj v tej fazi še ne morem objaviti zaradi znanih razlogov.