Članek
Ah, medo!
Objavljeno Nov 20, 2017

Zase ne vem prav dobro, kdaj sem se uspel v življenju kaj prida naučiti. Nimam s tem v mislih življenjskih izkušenj in modrosti. Čisto tako sem mislil, podatkov, znanj, vsega kar te dela široko, razgledano osebo. No, nekaj sem se že, kaj prida globoko pa nisem prodrl. Res da včasih razturam v kvizu triviador, celo v tujem jeziku, ampak velikokrat me pa tudi kakšna mona razsuje v nulo. Pa pustimo to zaenkrat.

Zagotovo nekaj tudi vem in znam. Ne vem čisto natančno kaj in kako, ampak nekaj že. Vem na primer, da je nekoč davno živel tip z imenom Sokrat, ki je gladko priznal »da nič ne ve«! Resda je tip, da je nekoliko ublažil svojo drastično ugotovitev, bolj potiho dodal še to, »da drugi pa še tega ne vedo, da nič ne vedo!« ampak vseeno mu je treba priznati, da se je nadvse skromno spustil na zelo trdna tla.  Še ena od maloštevilnih filozofskih modrih dognanj, ki mi je ostalo v spominu in je delo enega naših rojakov, mi daje nekaj malega upanja, da moj kompjuter pa le ni čisto popolnoma prazen. Gre za teorijo krogov. Dec je potuhtal, da ima človek na začetku dva kroga. Eden je krog znanja, drugi pa krog neznanja, nevednosti. Potem se človek nauči nekaj stvari. Takrat se krog znanja poveča. Prav tako se poveča tudi drugi, ta butasti krog. Ampak glej zlomka, ta se poveča veliko bolj, kot tisti ta prvi. In tako to traja v nedogled. Ko si z muko nekoliko povečamo  znanje in vedenje, se nam drugi krog napihne v neizmerne dimenzije.

Jaz se sicer v kakšnih filozofskih teorijah in resnicah ne drznem iskati. Vseeno pa sem definitivno lastnik ogromnega kroga številka dve! Zadnje čase sem se v njem celo popolnoma ustalil. Mislim, da bi moral počasi prijaviti novo stalno prebivališče. Namesto Sv. Barbare 8, bi mi v osebno napisal Krog št. 2 . Prvič, ko bom kaj skakal po upravni enoti Idrija, bom pobaral uslužbenko, če je mogoče to urediti.

O čem vse ne vem prav popolnoma ničesar in česa vse niti slučajno ne razumem, se mi zdi, da skoraj nima smisla razpredati. Kam bi to sploh lahko peljalo. Ljudje morajo govoriti in pisati o stvareh, ki o njih vse vedo in jih razumejo tako dobro, da lahko poučijo druge. Ali pa jim vsaj dajo misliti. S tem, kako ti nekih problemov nikakor ne uspe dojeti, s tem pa res ne moreš pomagati nikomur. Anedares?

No, pa eno stvar bi pa vseeno izpostavil, čeprav  zaradi mojega že omenjenega neznanja z mojim nakladanjem ne boste kaj prida na boljšem. Nič kaj zelo se, na primer ne spoznam na medvede. Dobro, vem, da je to v pravljicah, risankah in slikanicah ljubko bitje z okroglimi ušeski in igrivimi očmi. Tako zelo je mil in prijazen, da ga v pomanjšanih, mehkih, toplih oblikah polagajo v posteljice majhnim otrokom, da slednji z njim v objemu lažje utonejo v globoke sanje.

V resnici medo seveda ni tako prijazen. Domnevam, da si tega niti ne more privoščiti, saj prijaznost v krutem resničnem svetu ne pride dobro skozi. Tam zunaj je medved pravi grobijan. Sicer pa, kakšen pa naj bi bil s svojimi kilami in dvometrsko postavo? V svoji osnovi je nekakšen vsežer. Poje veliko rastlinske hrane, ne brani pa se tudi bolj mesnatih specialitet. Domnevam, da glede gastronomije niti nima zelo hudih kriterijev, saj s slastjo pospravi tudi še tako gnilo mrhovino. Vsled vsega tega domnevam, čeprav je to verjetno zelo nepomembno, da mu stalno močno smrdi iz ust!

Vendar pa vse te njegove, v naših očeh nekoliko manj simpatične lastnosti niso nikakršen problem dokler jih prakticira nekje v svojem lastnem okolju, tam kjer je njegov tradicionalni dom. Ker pa smo mu ljudje s svojimi kapricami, kot so ceste, tiri, daljnovodi in podobno, nekoliko okrnili medvedjo domovino, obvezno nastane neskladje med našimi civiliziranimi na (raz)vadami in njegovimi primitivnimi manirami. Ko to stanje postane bolj razširjeno, takrat minister s svojimi svetovalci izračuna koliko je preveč teh kosmatih nerodnežev, število javi na jagrsko komando in eko! Pok, pok in zadeva je rešena.

Seveda ne! Niti slučajno ni tako enostavno. Takrat namreč, ko mediji objavijo koliko teh neskladij bo treba odstreliti, takrat se začne debata. Ma kaj debata. Boj. Na eni strani ljudje, ki jim medvedi rogovilijo po dvorišču, koljejo ovce, obračajo kontejnerje s smetmi in razdirajo čebelnjake in na drugi strani ljubitelji narave iz najbolj urbanih središč, ki to regulacijo primerjajo z epohalnimi pokoli iz zgodovine, jo poimenujejo nizkotno morijo brez primere in še vse drugo kar jim zločestega pade na pamet. V glavnem, zgleda tako ultra dramatično, da smo po nekaj dneh kar presenečeni, ko vse skupaj potihne in svet teče dalje.

Jaz pa, če že trdim, da nimam pojma, sem še veliko bolj kot zaradi problema z nekaj sto kosmatimi zverinami, presenečen, ko se svet ustavi pri eni sami. Tristo medvedov, kakor se že domače sliši, ni posebno zanimivo za vrlo politiko slovensko. Ne, oni si izberejo enega. Velikega, močnega, lepega. Dajo mu ime. Medo na primer. Tako ga literarno poosebijo, da v nekaj dneh zleze pod kožo slehernemu prebivalcu dežele. In iznenada dobijo ljudje občutek, da se na tem enem medvedu vaga čisto vse. Levo in desno, črno in belo, dobro in zlo. Težko razumejo zakaj je ta eden od mnogih medotov tako pomemben. Zakaj je za ene tako zelo važno, da še naprej lahko lomasti po dvoriščih in zakaj drugi niti slučajno ne bi prišparali metka, ki so ga namenili zanj. Potem, ko se eni in drugi obesijo na ubogo bitje, začnejo tako vehementno razglašati svoje prepričanje, tako pretirano poudarjati in kriče zahtevati rešitev problema, da medo v vsej zmedi kar nekako izgine. Njegova usoda neha biti pomembna in njegova vloga zelo zelo stranska.

Tako tudi medo nastopa v prispevkih na teveju, na naslovnicah cajtengov samo prve dni. Potem s svojo negotovo usodo vred ponikne v neznano brezimno stanje, zamenjajo pa ga nam tako znani frisi, ki opletajo s svojimi napiflanimi floskulami, ki v njih niti slučajno ni zaslediti, da o medvedih nimajo pojma od pojma.

Bogve ali se najde takrat še kdo, ki bi ubogo zverino pobožal po črni glavi, jo prijazno pogledal in spodbudno  rekel »Ah, medo!«

LP

 

PJ

Rešitev za vaše finančne težave To je priložnost za vas, da prekine vaš težko finančno stanje. Nič ne boš probleme imate in težave, v katerih najdete v tem trenutku. Jaz sem posamezne Švica, ki postavlja na razpolago kdorkoli resno posojila vseh vrst. Ste lahko kontaktirajte me, če ste v stiski. Bi vas spomnil, da vsaka oseba, dobrega imena, ki bo dodeljena v naši knjigi shranjevanje "imeli ne obžaluje. Pričakujemo, da vaše zahteve za vas izpolnjujejo. Pridruži se mi po pošti: borut.martin@gmail.com