REŠITE SE (svojih minimalističnih problemov)

Danes iz številnih internetnih strani, člankov v dnevnem in periodičnem tisku, predavanj, knjig, filmov, TV oddaj… odmevajo pozivi: POMAGAJTE… REŠITE… PRISPEVAJTE…

POMAGAJTE OTROKOM, ki jim zdravstvo noče plačati zdravljenja, če ga samo ne zna opraviti…

POMAGAJTE DRUŽINAM, ki jim je zgorelo ali pa voda odnesla vse…

REŠITE BREZDOMCE, ki jim je sodnija pobrala vse…

REŠITE OTROKE IN ŽENSKE, ker se socialni službi ne ljubi dvignit riti…

…in tako naprej

V tej državici bolj malo slišimo o naravi in zastrupljanju, razen kadar ne zgori kaj velikega ali pa Macerl ne dobi svetovne nagrade. Takrat se že mora kaj slišat. Slišimo pa dosti pomirjujočih izjav raznih kmetijskih in okoljskih ministrov, vremenarjev in naše edine Nobelove nagrajenke – da ni nič kaj pretirano narobe in naj se prilagodimo (predvsem gospodarsko) na globalne (klimatske) spremembe…

Bolj globalno usmerjene ekološke organizacije pa kričijo:

REŠIMO GOZDOVE!

Gozdovi ohranjajo rodovitno prst, zadržujejo vodo, stabilizirajo klimo in omogočajo biološko raznovrstnost. Toda izsekavanje povzroča zmanjševanje proizvodnje kisika in številne življenjske vrste izumirajo. Ali imamo tudi doma ta isti problem?

REŠIMO KITE, OCEANE, ARKTIKO…

REŠIMO DOMORODNE PREBIVALCE, PLEMENA…

REŠIMO ZEMLJO…

DA!

Toda kdo bo to naredil in predvsem – kako?

Gozdov ne morete rešiti brez sprememb v človekovi ekonomiji. Ta seka in požiga gozdove za nove kmetijske površine gensko spremenjene živinske krme za človekovo potrošnjo mesa. Ekonomija seka les za naše naraščajoče potrebe po "naravnem" udobju in jih direktno zastruplja z ostanki črpanja nafte in izkopavanja (kovinskih) mineralov. Ker razvite države nadzorujejo ropanje fosilnih goriv v revnem svetu, morajo ti prav tako sekati velike količine lastnega lesa za preskrbo z energijo.

Tako da gozdov ne morete rešiti brez sprememb naših življenjskih in prehranjevalnih navad in potreb.

Poskušal bom predstaviti zapletenost tega enega samega problema. In danes jih imamo na Zemlji še nekaj podobnih... Poskušajmo ugotoviti, ali so povezani?

Poskušal se bom tudi izogniti majhnim problemom, ki so vseeno veliki za nas majhne ljudi. Da boste razumeli, da brez rešitve velikih si z majhnimi le zatiskamo oči in peremo vest, ker ne naredimo ničesar, da bi spremenili svoje obnašanje do soljudi in do narave… In kljub oprani vesti nas bodo veliki problemi pometli s tega planeta…

Gozdov ne morete rešiti brez rešitve atmosfere. Vetrovi prinašajo plinska, aerosolna in prašna onesnaženja od povsod, iz industrije, prometa, kmetijstva, potrošnje fosilne energije. Plini tvorijo kisle padavine in zastrupljajo prst, ali pa ostajajo v atmosferi, povečujejo njen toplogredni učinek in ogrevajo površino planeta, vključujoč samo atmosfero.

Atmosfere ne morete rešiti brez sprememb v človekovi ekonomiji z vsemi njenimi deli, ki uporabljajo fosilno energijo in onesnažujejo vode, zrak, prst z ostanki proizvodnje in s kmetijskimi strupi za ubijanje nezaželenih organizmov. Atmosfere ne moremo rešiti brez sprememb naših domačih "ekonomij" ki to isto počnejo v veliko večjem številu majhnih odmerkov.

Severni gozdovi gorijo tudi v obsežnih naravnih požarih. Bolj ko gremo na sever (in proti južnemu polu prav tako, le da je tam manj kopnega in gozdov), bolj zaradi globalnega porasta učinka tople grede naraščajo povprečne temperaturne spremembe. Energija ne more več popolnoma zapuščati Zemlje in zračne in vodne mase jo prenašajo proti hladnejšim delom planeta. Gozdovi se sušijo in postajajo vedno bolj občutljivi za naravne vžige (pregrevanja, udare strel). Obsegi požarov, na primer v Sibiriji, so tako veliki, da jih je nemogoče pogasiti in divjajo čez celo poletje. V zadnjih letih samo tam zgori 10 do 20 milijonov km2 tajge.

Gozdov ne moremo rešiti brez zmanjšanja Zemljinega toplogrednega učinka. Vendar ta samo narašča zaradi naše ekonomije, kurjenja fosilnih goriv in zastrupljanja ter uničevanja narave – gozdov. Umirajoča narava proizvaja dodatne toplogredne pline…

CO2 ni edini in ne najbolj problematični toplogredni plin. Zaradi počasnega dvigovanja temperatur (morij) narašča izhlapevanje in (atmosfere) sposobnost zraka za absorpcijo vode prav tako. Danes je v atmosferi okrog 6 % več vode, kot v zgodovinskem ravnovesju. Zaradi njene velike količine je voda prav tako zelo vpliven toplogredni plin. Sprejema zelo širok spekter (veliko različnih) elektromagnetnih toplotnih  valov in seva nazaj veliko ožji pas valovanj okrog valovne dolžine 3 mikrone. Količina tega toplogrednega sevanja je v oblačnih dneh že večja kot povprečno svetlobno obsevanje v sončnih dneh.

Ozek spekter sevanja oblakov povzroči, da voda (večinoma površina morja) tudi absorbira to energijo najbolje in v zelo tanki površinski plasti. Ta energija ne gre globlje od nekaj 10 mikronov. Tako se ta tanka vodna površina nagiba k zelo velikemu segrevanju in posamezne segrete molekule istočasno izhlapevajo. Tako je toplogredno vodno sevanje tesno vključeno v vzdrževanje količine vode v atmosferi. Povečanje tega sevanja prav tako poveča količino vode v zraku in tako tudi sam toplogredni učinek.

Oblačnost v večjih višinah se povečuje tudi zaradi  večje kondenzacije in zmrzovanja vode iz modernih in večjih, toda hladnejših letalskih motorjev – in seveda zaradi povečevanja letalskega prometa samega – kvadratni učinek. Po eni strani to odbija in vpija sončno svetlobo in zmanjšuje direktno osvetlitev Zemljinega površja, vendar istočasno odbija nazaj tudi Zemljino toploto… Ne nazadnje se oblačnost povečuje tudi zaradi številnih geoinženirskih poskusov in (vojaških, komercialnih in kmetijskih) vremenskih modifikacij s škropljenjem kemikalij v atmosfero – z dodatnim učinkom zastrupljanja tal, voda in gozdov s temi večinoma zelo strupenimi snovmi. Tako danes naša ekonomija dela samo korake proti uničevanju narave. Noben denar iz ekoloških davkov ne more nadomestiti te škode.

Povečana oblačnost ima za gozdove dodatni uničevalni učinek. Ko se količina osvetlitve zmanjšuje, se zmanjšuje tudi skupna količina naravnega procesa fotosinteze v zelenih rastlinah. Tako rastline (in drevesa) proizvajajo manj lastnih hranilnih snovi za rast in sadeže in skupna količina rastočega lesa se prav tako zmanjšuje. Kisik je "stranski" proizvod fotosinteze in na ta način prav tako pada pod zgodovinsko ravnovesje. Vendar tu lahko poudarimo, da gre mnogo večje zmanjšanje proizvodnje kisika na račun propadanja morskega zelenega planktona, ki je v ravnovesju proizvajal do 70 % kisika na Zemlji. In smo tako že prišli do problema REŠIMO OCEANE… Nista povezana?

Na videz več CO2v atmosferi lahko pomeni več hrane za rastline. In tako obstajajo geoinženirski poskusi hranjenja morskega planktona z velikimi količinami železa in umetnih gnojil za povečevanje njegove rasti, povečevanje njegove porabe CO2 iz ozračja (glavni namen!) in tudi proizvodnje kisika. Isto poskušajo na kopnem z drevesnimi plantažami in izgorevanjem lesa v bio oglje… Vse izgleda dobro, vendar če nimate dovolj svetlobe za fotosintezo, ta gnojila ne bodo uporabljena kot nekateri inženirji želijo… Ni povezave?

Pri povečanju povprečne temperature Zemljinega površja za 1,5 stopinje se tropske temperature povečujejo manj in topla greda vpliva na deževni pragozd precej manj kot na severne gozdove. Še dalje proti poloma so temperaturne spremembe še večje, 10 do 20 stopinj. Toplejš zrak tali zamrznjeno zemljo in morski led. Na Antarktiki ledeniki vedno hitreje drsijo v morje, z Grenlandije odtekajo velikanske količine vode. Septembra 2016 je zajeda raztaljenega ledu prišla že 200 km od severnega pola. Svetloba prihaja do dna plitvejših priobalnih Arktičnih morij in ga prav tako tali. Posledice so velike količine uhajajočega metana iz metanskih hidratov v dnu. Metan je 150 krat močnejši toplogredni plin od CO2 in dodatno povečuje toplogredni učinek in temperature, taljenje ledu in permafrosta, kot tudi svoje lastno uhajanje. Dosegli smo pozitivno pospešujoči se mehanizem globalnega segrevanja…

REŠIMO ARKTIKO! Ni povezave?

Gozdov ne moremo rešiti brez zmanjšanja tople grede, brez prekinitve te pozitivne povratne zanke vseh posameznih dejavnikov, ki preko povečevanja temperature ojačujejo drug drugega.

Arktike ne moremo rešiti brez zmanjšanja tople grede, brez prekinitve te pozitivne povratne zanke. In ta pozitivna povratna zanka globalnega segrevanja ne more biti prekinjena brez rešitve Arktike.

REŠIMO OCEANE!

Oceani predstavljajo največji življenjski prostor, najširše eko sisteme in najbogatejšo biološko raznolikost na Zemlji. Zadržujejo in stabilizirajo temperature, vlažnost in vreme planeta in so tudi velika zaloga in izvor energije.

Toda zaradi zakisljevanja s človekovimi odpadki in nenadzorovanega ribolova izumirajo številne življenjske vrste in proizvodnja kisika v oceanih drastično pada. Morsko življenje masakrira tudi  iskanje fosilnih goriv v morskem dnu s preko 260 dB močnimi zvočnimi signali. To se bo še stopnjevalo, ko bo pomanjkanje nafte prisililo naftni kapital k začetku izkoriščanja plinskih hidratov (raziskovanje poteka že zdaj).

Oceanov ne morete rešiti brez sprememb v človekovi ekonomiji. Reke nosijo v oceane industrijske in potrošniške odpadke, ostanke proizvodnje energije, pronicajoče strupe iz kmetijskih polj in smetišč. To se dogaja po vsem svetu, v revnih državah celo bolj zaradi pomanjkanja okoljske zakonodaje in denarja za ohranjanje narave.  Zatorej bi morali biti bolj krivi za uničevanje oceanov, kajne. Vendar bogati prenašamo v revni svet svojo proizvodnjo zaradi cenejšega dela, jim vsiljujemo industrijsko kmetijstvo zaradi novih površin in novih trgov in jim puščamo odpadke iz naftne, kovinske in kmetijske proizvodnje. In to prav zaradi neobstoječe zakonodaje in denarja za ekologijo te mogoče velike korupcije…

Posledične kemične reakcije tujih snovi trošijo iz vode kisik in ustvarjajo ubijalske kisline. Trikrat večja površina oceanov od kopnega tudi direktno prevzema večino kislega dežja iz atmosfere. Zakisljevanje ima največji katastrofalni učinek na propadanje planktona in njegovo proizvodnjo kisika. Posledično propada mnogo izvorov hrane za večja bitja.

Oceani izgledajo nekako ločeni od povečevanja atmosferske tople grede. Temperature globljih voda so stabilne in morski tokovi imajo konstantne poti. Njihovo uničevanje povzroča človekovo onesnaževanje in povečevanje tople grede prav tako… Vendar oceani nudijo večino vode za atmosfero. Toplejše površinske plasti povzročajo večje izhlapevanje in toplejši zrak absorbira več vode. Vetrovi še pospešujejo izhlapevanje in usmerjajo tudi nekatere površinske tokove. Toplejše zračne in vodne mase v atmosferi se hitreje gibljejo, dvigujejo in vdirajo v izpraznjene prostore. Posledice – močnejše nevihte, ki v nenavadnih časih (celo brez inženiringa) prinašajo tudi za gozdove in pridelke uničujoče udarce – toče, zmrzali, žled, orkanske vetrove… Nevihte so najbolj narasle v arktičnih predelih zaradi najvišjih temperaturnih sprememb zraka. Toplejši Zalivski tok prinaša v Arktični ocean več toplote, pomaga pri njegovem segrevanju in taljenju podmorskega permafrosta… Izmenjava kisika in CO2 med oceani in atmosfero je porušena zaradi več CO2 v zraku, manj planktona in kisika v morjih ter manj sončnega obsevanja površine. Več oblačnosti in manj svetlobe bi lahko pomenilo ohlajevanje srednjih plast vode, prenos te energije v atmosfero in dodatno povečanje tople grede.

Še vedno ni povezave (z našo ekonomijo in naraščajočo toplo gredo)? Porušili smo tako velike naravne procese in ravnovesja, da naravnega odgovora planeta ne bo mogoče umiriti s katerokoli ozko usmerjeno človekovo akcijo.

Tople grede ne moremo zmanjšati brez spremembe naše ekonomije, brez zaustavitve kurjenja fosilnih goriv, brez zaustavitve onesnaževanja z industrijskimi in potrošniškimi odpadki ter z kmetijskimi trupi, brez zaustavitve geoinženiringa in spremembe zračnega prometa, brez zaustavitve namenskega požiganja gozdov in sečnje le dela prirastka, brez ubijanja drugih živih bitij in uničevanja narave. Izkoriščanje ljudi je le ogledalo tega, kar kapitalizem počne z naravo. Zmanjševanja tople grede in zdravljenja oceanov si ne moremo predstavljati brez da postanemo veliko bolj skromna in spoštljiva družba, omejena na svoje lastne vire in na njihovo ohranjanje. S tem bomo začeli reševati druga naravna okolja in ščititi izkoriščane revne ljudi in domorodne prebivalce planeta prav tako.

Torej, kje začeti?

Na kratkem prikazu problemov gozdov in oceanov smo videli, kako so preko drugih sprememb na Zemlji povezani, večinoma sprememb, ki jih vsiljuje človek. Na uhajajoči metan ali povečano izhlapevanje ne moremo direktno vplivati. Ne moremo ustvariti delnih rešitev za povečanje absorpcije CO2 in proizvodnje kisika, brez da narava prispeva svoj delež. Začasna (geoinženirska) rešitev lovljenja metana in njegovega izgorevanja v CO2 namesto današnjih fosilnih goriv je za toplo gredo še vedno boljše, kot pa njegovo uhajanje v atmosfero. Lahko bi ga tudi uporabili za proizvodnjo odporne prekrivne plastike za preprečevanje svetlobi da še naprej tali permafrost in posebne gobe za vpijanje največjih izvirov plina v vodi. Toda istočasno moramo vložiti vse napore da se rešimo odvisnosti od fosilnih goriv in poskusimo odstraniti svoj del k povečevanju tople grede. Potem bo mogoče narava lahko umirila svoj odgovor in rešila človeštvo…

V ostalih objavljenih prispevkih projekta in skupine DARILO ZA PLANET so na kratko opisane začetne rešitve in v našteti literaturi je to narejeno bolj natančno – vendar brez številnih predanih ljudi in pravično delujočih organizacij še vedno daleč od realizacije…

Torej… PRISPEVAJTE… POMAGAJTE… SODELUJTE… REŠITE… Ne samo lastne riti…

Milan Malej                                                                  trg.semena.sonca@gmail.com