Se spomnite tistega bloga, pred časom, ko sem domov dobila pismo iz Onkološkega, da naj bi imela povišan tumorski marker? Ja, takrat je bil res povišan in tudi dva tedna kasneje je še vedno bil. Takrat je bilo hudo še onkolognji in me skoraj da ni prepoznala, češ da kaj naj bi se z mano zgodilo. Zakaj je bilo sploh potrebno, da so iz genetske naročili test tumorskega markerja, saj je menda standardna praksa, da se med kemoterapijo malce poviša. Ko bi morala biti zbrana, mirna, pa so me tako razburili. Še naslednjič me je potem vprašala, če sem kaj bolje. Priznam, bil je šok. Ko greš čez vso dolgo pot, in upaš, da k pozitivnem cilju in se držiš in zdržiš vse kemoterapije, operacijo, spremembe, ki se med tem časom dogajajo...in zadnje kar je dobrodošlo, je še kakšna slaba novica. 

Danes pa sem imela ponovno testiranje tumorskega markerja. NI VEČ POVIŠAN!!! :) Prav vse je v meji normale. :))) KLIK

Zjutraj me je v Ljubljano peljala moja draga prijateljica Petra, za kar sem ji zelo hvaležna. Prav veselila sem se, da bova dan preživeli skupaj in se dodobra naklepetali. :) <3

Na sprejemnem okencu sem ugotovila, da me je moja onkologinja pozabila naročiti na krvne teste, zato sem odšla v ambulanto, kjer je danes ordiniral moj kirurg in poprosila medicinsko sestro, če mi lahko vpiše laboratorij. Še zdaj mi ni jasno, kako je vedela kdo sem, čeprav sploh nisem povedala priimka.

Odhitela sem v laboratorij, saj je potrebno na rezultate krvi čakati okoli 2 uri. Ta čas sva s Petro izkoristili za sendvič, sok in klepet. Pridružila se nama je še moja nutricistka in hitro se je pooblačilo, jutri bo menda dež. :) 

Ko je minilo dobro uro in pol, sem odšla nazaj pred ambulanto in medicinski sestri sporočila, da sem nazaj. Hitro je pogledala, če so rezultati markerja že prišli, vendar jih še ni bilo. Odšla sem v čakalnico, med. sestra pa mi je rekla, da pokliče, ko pridejo rezultati. Kmalu sem zaslišala svoje ime po zvočniku. Seveda nisem mogla počakati, da pridem do svojega kirurga, kar bi takrat trajalo samo kakšno minuto ali dve in sem prosila že med. sestro, da pogleda rezultat. Ko sem ga videla, sem si pošteno oddahnila. :) Do 30 je normalno, prejšnjič sem imela 40, danes pa 15. :) 

Potem je sledil standardni postopek. V kabini se slečem in grem zgoraj brez naprej na pregled h kirurgu. Še zdaj mi je malo neugodno in danes sem ga vprašala, če je to res kul, da se slečem zgoraj brez, brez da greva sploh na pijačo. :) Ulegla sem se, on pa je pogledal, kakšno je stanje po operaciji. Zopet je bil zadovoljen s svojim delom in mi še enkrat povedal, da je vse tako kot mora biti. Potem se je vsedel za računalnik, da prebere histološki izvid tkiva mojih dojk in obeh varovalnih bezgavk. "Po pričakovanju je vse v redu", je dejal.  Oh, ja, dvojna zmaga! Ne v tkivu ne v bezgavkah ni bilo tumorskih celic. :) Povedal mi je, da sva zaključila in mi s parimi besedami dal vedeti, da verjame, da bom v redu. Da bo zagotovo vse ok.

Po moje, da me ima že tako ali tako vrh glave, jaz pa moram priznati, da ga bom zelo pogrešala. Že v drugo sem se poslovila od njega, on pa mi je rekel, da če bom karkoli kdaj potrebovala, da lahko pridem kadarkoli, ko ordinira. Zakaj sem se tako navezala na njega? Ker sem mu hvaležna. On je moja oporna točka na onkološkem inštitutu. Takrat, ko sva z mami prvič prišli na onkološkega, dan po tem, ko sem izvedela, da imam raka, je bil prav on tisti, ki me je sprejel, pa čeprav sploh nisem bila naročena. Enostavno sem vztrajala, da prej ne grem domov in on se me je usmilil in pregledal. In to ne na hitro, vzel si je čas, pretipal obe dojki, vse bezgavke in mi razložil, kaj vse me čaka in povedal, da bom za pol leta njihova. Prav tako se je zavzel zame in uredil, da sem dala vse preiskave čimprej skozi. Takrat mi je dejal, da me bo operiral verjetno nekdo drug, na koncu pa sem vseeno pristala pri njemu. In pri prvi operaciji in pri drugi. In za obe se mu iz srca zahvaljujem. Prav tako za odnos in nasloh za podporo. HVALA! 

S Petro sva potem odšli še na kosilo in seveda v šoping in dan je skoraj da bil naokoli.

Lep dan je bil 4.4.2014. :)  <3