Slabe dva tedna nazaj sem imela pregled pri kirurgu. Takrat je bilo še vse ok, par dni kasneje pa so se začele bolečine v desni nadlahti, kot bi se nategnila žila ali kita. Bolečina se je stopnjevala do te mere, da sploh nisem več mogla iztegniti roke. Kasneje je ta žilica očitno počila. Bolečine so prenehale, na mestu nadlahti pa se je pojavila modrica. Počakala sem na petek, torej en teden po pregledu in poklicala svojega kirurga, da ga povprašam, kaj meni o vsem tem. Lepo mirno mi je odvrnil, da to ni nič takega. Ok. :) Zanimalo me je še, kaj pomeni "manjši fibroadenom v zgornjem zunanjem kvadrantu desne dojke", ki je omenjen v mojem histološkem izvidu in zakaj mi tega ni omenil, ko je sam pogledal le-tega. In je spet dejal, da je to nekaj normalnega, ki je prisotno pri veliko žensk in da se ne razvije v maligni tumor. Torej, v desni dojki sem imela manjši benigni tumorček, ki ni nič kaj takega.

Od moje zadnje kemoterapije je minilo že 2 meseca in pol. V tem času je prišlo do velikih sprememb. Predvsem pri dlakah in laseh. Kar nekako sem se navadila, da ni bilo treba uporabljati britvice ali hoditi na brazilsko. Seveda sem pogrešala obrvi, trepalnice in seveda lase, vse ostalo je bilo pa prav fajn. :) Po kemoterapiji začnejo rast s turbo hitrostjo. In pojavijo se prav povsod. Še celo na obrazu je začel rast nek puhek, ki ga sicer ni več, je pa bilo prav čudno. Zopet je v uporabi pinceta in britvica. Ampak mi ni odveč... lepo je, ko stvari prehajajo nazaj v normalo. Brat je že dvakrat poudaril, kako kul je, ko imam zopet obrvi in da so le-te tiste, ki človeka nekako naredijo na izgled bolnega, oz. zdravega. V soboto sem celo prvič po uh, koliko časa, nadela puder in maskaro. Vikend sem preživela na dveh koncertih in bilo je res super. :) Po nedeljskem koncertu me je celo poklical stric in mi rekel, da se naj kar strižem in obdržim tako kratko frizuro, saj mi menda zelo paše. :) No, jst pa že komaj čakam, da še malo zrastejo, saj me zdaj, ko so se temperature spustile, spet konkretno zebe v glavo.

Kemoterapija poleg izpada vseh dlak povzroči tudi nekako stanjšanje kože. Koža je povsem nežna, nobenih odmirajočih celic nisem našla ves ta čas. Zdaj se tudi to očitno uravnava. Na nadlahti so se mi naredili drobni mozoljčki, koža, ki je pa nekoč bila res zelo mehka (tudi pred kemo), pa je postala bolj groba. Bom morala na en pošten piling kože, pa bo mogoče bolje. Zanimivo je, kakšno in kolikšno vlogo imajo hormoni v našem telesu. 

Včeraj sem dobila iz onkološkega še pismo moje onkologinje glede krvnih testov. Tudi ona je napisala, da je tumorski marker ok, še vedno pa imam rahlo povišane jetrne teste, zato mi je napisala, da jih naj čez en mesec ponovim. Upam, da bodo takrat jetra že prišla k sebi po kemoterapiji.

Danes sem se po dolgem času zjutraj sama odpeljala v Ljubljano. V kliničnega, na oddelek za plastično kirurgijo sem prišla točno. Nekako sem čutila pritisk v glavi, zato sem odšla po kavo in še preden sem uspela popiti požirek, me je že poklicala medicinska sestra. Slekla sem se in ulegla na mizo. Pripravila je injekcijo in fiziološko raztopino, pošpricala cel predel dojk z alkoholom, potem pa je prišla plastična kirurginja in nekomu zunaj rekla:"takoj bom, pridem čez 3 minute". In dejansko gre tako hitro. Vboda spet nisem čutila. No, na desni sem začutila, ampak ni bolelo, na levi sem pa še stiskala pesti (ja, to vedno počnem, ko čakam na vbod) in gledala stran, ko sem opazila, da kirurginja že stiska brizgalko. Torej tega vboda sploh nisem čutila. No teh 40 ml se res lepo pozna. Vprašala sem jo koliko bomo napolnili in mi je povedala, da je malo odvisno od mene, koliko bi želela imeti velike in malo od tega, kako velike vrečice imam notri. Rekla sem, da bi imela dober B, oz. slab C, toliko kot sem imela že prej. Odvrnila mi je, da bomo potem napolnilo do 300ml. Malo sem jo čukasto pogledala, ker se mi že zdaj zdijo večje kot prej, pa je notri šele 140ml. No, bomo videli, kako bo izgledalo po naslednjih polnjenjih.  

Par dni nazaj me je klicala sotrpinka, ki je imela mastektomijo en dan za mano. Hodi po skoraj da identični poti kot jaz. Povedala mi je, da so ji prvič napolnili ekspander za 60ml in da jo je zelo bolelo. Meni so prvič napolnili s 40ml in je bilo znosno, zato sem se odločila, da bom tudi danes dobila 40, čeprav mi je plastična kirurginja rekla, da je nekako standardna praksa, da se fila po 60ml. No, 40 mi je bilo super, sploh ker sem doma pozabila protibolečinske tablete. Bolečin sicer ni bilo, sem pa vseeno vzela en Naklofen, ko sem prišla domov, saj se še prerado razboli. 

Plastično kirurginjo sem še vprašala, če že lahko dvigujem roke in je prikimala, ter rekla, da grem že lahko na fizioterapijo. Vprašala sem jo še, če lahko dvigujem reči in je odločno odkimala, potem pa vprašala...otroka? Pritrdila sem in ji zatrdila, da dvignem tako, da je teža v bistvu razporejena na podlaht in ne dvigujem tako, da bi zelo obremenjevala prizadete predele. Rekla je, da je tako potem ok. 

Vse skupaj dejansko ni trajalo več kot tri minute. :)

Potem sem odšla na onko, saj sem bila naročena pri nutricistki. Najprej me je stehtala. Izgubila sem eno kilo. Res sem zadnje čase nekako jedla manj. Povedala mi je, da sem izgubila na mišični masi, kar je normalno po takšni operaciji in da sem pridobila maščobo. Super napoved za obleči se v kopalke. :)  Vprašala me je o moji prehrani. Če jem kaj jajc, mlečnih izdelkov in rib. Pomislila sem in gotovila, da sem nenačrtno prav vse od tega po večini črtala iz jedilnika. Vprašala me je od kje potem dobim beljakovine... "Ješ vsaj kaj stročnic"? Ja, seveda... veliko fižola pojem. Koliko...Vsak dan? Ne, enkrat na teden... kaj pa čičerika? Ne...čičerika mi ni dobra...
Ah, ja. No, sem dojela, kaj je želela povedati in malo prej sem si spekla jajce na oko in na njega položila par lističev sira. Nutricistka mi je še predlagala, da naj si kupim omega 3 prehransko dopolnilo. Zadnje čase me bolijo kolki (kot bi bolele kosti). Povedala mi je, da mi primanjkuje kalcija in da potrebujem tudi vitamin D. Odločila sem se, da naslednjič prosim mojo onkologinjo, če bi mi naredila tudi test za količino vitamina D, saj je moja sotrpinka nekje zasledila, da je tudi ta pomemben dejavnik v boju proti rakavim celicam. Oz. menda preventivi. 

Potem sem odšla na fizioterapijo, ampak ker ni bilo nobenega tam, sem odšla do moje bivše cimre, ki je v času mojega zdravljenja specializirala na onko, zdaj pa specializira na polikliniki. Prišla je v UKC in odšli sva na kavo. Kramljali sva in kar naenkrat je iznenada rekla:" Kako lepo te je videti tako". Mislila je na zdravo. :) Potem sem hitela do ene od mojih najboljših prijateljic, saj sva bili dogovorjeni za kosilo, nato pa hitro domov, da sem pravočasno prišla po mojo preljubo v vrtec. <3

To je to za danes... :) Zdaj se grem pa stisnit k mojem dragem. Danes mi je prinesel šopek tulipanov in dve vejici španskega bezga. <3

Imejte se radi...in za sebe naj vam bo vedno dovolj samo najboljše. <3
Lahko noč*