Priznam, da sem že skoraj da malo odmislila vse skupaj - moj žlebiček na glavi. Rezultatov krvi in rentgena glave do včeraj (petka, 18.7.) nisem dobila in sem si mislila, da če bi bilo kaj narobe, bi me tako ali tako že klicali. No, pa me je le presenetil klic prejšnji teden. 

Vedela sem, da me kličejo iz onkološkega. Nastala sta tisti cmok v ustih in stisk pri srcu, otrpnila sem za trenutek in se javila. Na drugi strani je bila medicinska sestra, ki mi je razlagala, da kliče iz oddelka nuklearne medicine in čeprav rentgen glave ni bil tam, se sploh nisem spomnila, da sem naročena 31.7. na scan kosti. Sploh je nisem slišala kaj govori, samo vprašala sem jo, če je kaj narobe. Nasmejala se je in rekla, da sploh ne, samo da se je sprostil datum na scintigrafiji in da bi lahko prišla že v četrtek 17.7.2014. Globok vdih in moja potrditev ter še par globokih vdihov. Mislim, da sem pred tem za nekaj časa nehala dihati. 

V sredo, 16.7.2014, je imela moja sončica 2 leti. Še tukaj bom povedala, kakšna sreča je moj otrok. Je moja ljubezen, moj največji in najlepši dosežek - pa sem diplomirala iz štroma, kar tudi ni ravno lahko. Želim ji samo najlepše in najboljše, da bo tako nasmejan, sproščen in srečen otrok še naprej. V sebi pa si neizmerno želim tudi, da bi jo gledala kako odrašča še dolga, dolga leta. 

No, ampak ravno za njen rojstni dan sem zbolela. Dobro, da smo ga praznovali že za vikend. Poletna viroza, kakor pravi temu moja mati. Začele so me boleti mišice, vročina, slabost, glavobol, tresenje, pa čeprav sem bila pokrita z dvema dekama in kovtrom. Srčico sta popazila moja starša, moj dragi pa se je javil, da me naslednji dan pelje v LJ, da ne bom vozila v takem stanju. Farmacija je kljub vsemu čisto fajn zadeva in Lekadoli so poskrbeli, da sem vročino zbila, naslednji dan je je sicer še vseeno bilo malo, tako da sem bila za prevoz neizmerno hvaležna.

Kaj je scintigrafija? O tem si lahko preberete tukaj: http://www2.kclj.si/nuklearna/Diagnostika/scintigrafija_skeleta.htm

Medicinska sestra me je že po telefonu opozorila, da bi bilo tisti dan in noč dobro, da nisem poleg moje srčice, zato sva z dragim odšla kasneje prespat v naš skoraj že domek. 

No, preiskava je potekala v redu. Zjutraj so mi aplicirali izotop v žilo. Pač neko radioaktivno zadevo, ki se menda nakopiči v obolelih kosteh ali nekaj takega. Preberete si lahko na povezavi zgoraj. Potem sem imela 3 ure časa. Doma sem si na tablico prenesla nekaj delov najljubše nadaljevanke in se že veselila, da se zleknem na stole v čakalnico in porinem slušalke v uho. Ampak na onko ni nikoli dolgčas in že ko sem prihajala iz kleti (kjer je nuklearni oddelek) v čakalnico, sem zagledala svojo sotrpinko, dobili sva se še z najino nutricistko, potem pa sem se javila še bivši cimri, ki je v času mojega "bivanja" na onko specializirala ravno na nuklearni medicini na OI, zdaj pa je na Kliničnem, tako da preden sem šla na snemanje skeleta, sem se dobila še z njo. In tako so tri ure minile kot bi mignil. 

Scan skeleta ne traja 20 minut, kakor mi je bilo rečeno, ampak sem bila notri več kot eno uro. Malo je bilo moja napaka, ker sem se vmes nekaj popravila in je zameglilo sliko, tako da sva morala s tistim, ki to dela, popraviti in posneti še enkrat en del. Zraven tega, pa je ta zdravnik ali medicinski tehnik (nimam pojma, kaj je bil) želel še posebej posneti moj "žlebek" na glavi in vseh treh strani, da se bo za ziher videlo. 

Po končanem scanu mi je rekel, da ne izgleda nič pretresljivega in če me slučajno boli zob? Prosim? Kakšen zob? Ne, ne boli me zob. :) Kasneje mi je pokazal fotke, ki sem jih seveda jaz kot jaz tudi poslikala in pokazal tudi črno piko na zobu. Ta menda kaže na vnetje. Zgleda bo treba k zobarju. :)

Če ne drugega, kdo se lahko pohvali s takim spektrom različnih fotk skeleta? :)

Nato sem odhitela na trolo in v center, kjer je bil moj dragi v pisarni in odhitela sva jest in domov. Vmes sem še poklicala mojo cimro in ta mi je povedala, da črne pike na zobih so velikokrat videna situacija. Da gre za vnetja, ki se jih ne čuti, ampak da tudi minejo. In da bi v primeru metastaz imela pikice na hrbtenici in v tistem predelu - da se tam naredijo največkrat. Na glavi je zgledalo vse ok, čeprav jaz itak vidim neke zadeve. Mi bodo pa sporočili, če bo kaj nujnega, celo zelo hitro, drugače po po standardni hitrosti. Moje scane mora preučiti prej zdravnih, specialist za to in podati mnenje.

Včeraj, v petek, pa so končno prišli tudi rezultati krvi in rendgena glave. Dobila sem pošto iz OI. Bilo je sporočilo mojega kirurga: "Z veseljem vam sporočam, da so tako tumorski markerji, kot tudi rendgen glave brez posebnosti." :) Pošta iz OI me vedno nekako spravi v stres in čeprav mi je rekla moja bivša cimra, da imam zelo zdravo psiho, saj sama verjetno ne bi mogla to vse skupaj tako dobro prenesti, so se mi po prebrani pošti, še potem, ko sem odšla mojim doma povedati, da je vse ok, tresle roke. :) 

Tako, zdaj počakam samo še na rezultate pri scanu kosti.

Ja, pa da ne pozabim. Več vas me je že vprašalo, kako je s plodnostjo po kemoterpiji. Zgleda, da pride nazaj po 4,5 mesecih, če vprašate moje jajčnike. Tistim, ki prejemajo biološka zdravila pa je utišano delovanje jajčnikov za dobo 5 let. Ne vem, kako je pri hormonskem zdravljenju... Otroke imate še vedno lahko, moja onkologinja je na začetku celo navijala, da bi jih kasneje še imela, celo ponudila mi je opcijo, da se jajčeca zamrznejo za primer, če ne bi prišla iz mene, kar se tudi dogaja. Sama sicer nisem izkoristila te možnosti, je pa možno. 

Pa lep večer...lahko noč. :)