Vidim, da se že 2 meseca nisem javila. Včasih sem bolj ažurno pisala o poteku zdravljenja, ker se je vedno nekaj dogajalo, zadnje čase pa sem z največjim veseljem živela popolnoma normalno življenje, brez zdravstvenih stresov. In je, priznam, zelo pasalo.

Zdaj sem v Univerzitetnem kliničnem centru, na oddelku za plastično kirurgijo, kjer so mi v ponedeljek zamenjali ekspadre, t.j. vrečkice, napolnjene s fiziološko raztopino, za silikonske vsadke. Dobila sem kar nekaj vprašanj o operaciji in izbiri silikonskih vsadkov, pa kako sem zadovoljna z njimi. Sama sem imela pred operacijo raka, oz. tudi pred mastektomijo, košarico C. Ko zberem in najdem vse fotke mojih dojk med zdravljenjem, jim bom tudi objavila. No, če bom zbrala tudi pogum. :) 

Ni mi jasno, zakaj se ženske toliko obremenjujejo z dojkami. Zadnje čase poslušam, kakšen simbol ženskosti so, kako nas definirajo in ne vem, kaj še vse, a dedcem ponavadi sploh ni pomembno kakšne so dojke, samo, da lahko žensko primejo za rit. 

Sama sem vedno imela lepe prsi. No, vsaj za moje pojme. Lepo so stale, bile so ravno prav velike. Zakaj potem ne žalujem za njimi? Ker je zdravje pomembnejše. In to je ta prioriteta, ki bi morala biti kot taka. Sama v ženski, ki ima napravljeno rekonstrukcijo, ne vidim ne-žensko. Še več, vidim močno in pogumno žensko. Kaj mi pomagajo lepe naravne prsi, če so kakor strupeno jabolko?

V sobi, kjer ležim, sta se izmenjali že 2 ženski, ki sta se odločili za preventivno mastektomijo. To pomeni, da sploh še nista zboleli za rakom na dojki. Sta se pa presneto dobro zavedali, kaj pomeni rak dojke, saj sta ga doživljale pri svojih bližnjih. Ena od teh žensk je čakala 10 let. Pravi, da je bilo teh 10 let živčna vojna, prepletena z depresijo in strahom. Pa se je na koncu le odločila. Imela je enak postopek kot jaz. Mastektomija z ekspandri in zdaj menjava ekspandrov za silikonske vsadke. Druga gospa je veliko mlajša. Bi upala trditi, da je mojih let. Pristala je v nekem poskusnem programu, kjer so ji v samo eni operaciji odstranili lastno tkivo dojk, vstavili nekakšno mrežico in tudi že kar silikonske vložke. To se mi zdi super novica za vse nadaljne operacije, saj da greš samo skozi eno anastezijo, je veliko lažje kot da greš skozi 2 ali več. Anastezija in vnovični rezi ter celjenje ran. Vglavnem, super novica! 

Torej, ekspandri zgledajo kot najbolj umetne dojke. Takšne, kot jih vidimo na srbskih pevkah na Pink TV. In čeprav je tako, sem se jih že nekako navadila in so mi bile resnično lepe, zato so se mi zdele na prvi pogled nove, silikonske, kar nekako preveč naravne. :d silikonski vsadki so za 20-30 ml manjšega volumna kot ekspandri, pa tudi razporeditev je drugačna (sem se odločila za kapljičasto obliko). So pa mehkejše in brez robov, ki so se prej čutili. Če ne bi imela brazgotin, bi se z lahkoto zamenjale za naravne. No, tam pri dvajsetih. :) 

Kirurginja je zadovoljna, čeprav pravi, da ji je tista, v kateri je bil tumor, malo bolj všeč. Brazgotina pri prejšnji operaciji je postala malce dvignjena, zgleda imam takšno kožo. Tokrat je rez šel upam da zadnjič po isti brazgotini, zato se bom morala bolj posvetiti negi in jo, ko se zaceli, dobro mazati in masirati s kremo.

Torej, za kakšne vsadke se odločiti? Po lastni presoji.  Če želite, da izgledajo naravno, se odločite za kapljičasto obliko, drugače za okroglo. Vsadki so ponavadi nekoliko manjši, zato naj vam ekspander mogoče enkrat vec nafilajo, da ne bo potem premajhno. :)

Operacija je drugače potekala v redu. Skušam se spomniti, kdaj sem se zbudila, pa ne gre. Dan sta mi že tisto jutro polepšali medicinski sestri, ko sta me peljali v operacijsko, saj sta bili prepricani da sem stara okoli 20 let. :)

Sama rana me ne boli nič, samo v levi pazduhi, kjer je v kožo vsit dren, boli. Na desni nič. Samo na levi. Zgleda je všito pod nekim čudnim kotom in če temu ne bi bilo tako, bi potrebovala pol manj protibolečinskih sredstev. Poteg tega imam v roko vstavljen kanal, kamor dobim trikrat na dan antibiotik v žilo. Pa vsak dan dobim v trebuh tudi injekcijo proti strjevanju krvi. Je že lepo pikčast. :) Danes upam, da bom ze šla domov. 

Drugače pa kot vidite tisti, ki me spremljate na Facebooku, sem sodelovala pri parih projektih ozaveščanja o raku na dojkah. Najprej so me povabili pri Europa donna, na sodelovanje pri projektu, katerega otvoritev bo v kratkem. Prav tako je bil objavljen članek z mojo zgodbo v novicah Europe donne, v prilogi prejšnjega ali že 2 nazaj Nedeljskega dnevnika. Najdete ga tukaj v .pdf obliki. Celo naslovnico sem krasila. Sicer ni naslovnica Vogue-a, ampak podarjenemu oslu se ne gleda v zobe, a ne. :p in ne, nisem noseča, kot me nekateri sprašujete, ampak sem se lepo redila takrat, ker sem mislila, da bom pridelala dovolj trebuha, da bi rekonstrukcijo naredili z lastnim tkivom, in ne s silikoni, ampak sem pridelala materiala samo za eno dojko. Tako da plan se ni izsel in sem ostala brez liposukcije. Trebuh pa ne gre nazaj v prvotno obliko tako zelo na hitro, kot se poredi. :) no, pa je tudi bolje tako, ko zdaj pomislim. Tisto bi bila se dodatna rana na trebuhu. Mi je pa hecno, da me sprašujete, ce sem noseča. Malo bi bilo neodgovorno od mene, tako hitro po kemo, ko me čaka še en kup preiskav, takih s sevanjem in anastezija. :) 

v četrtek sem nato sodelovala na strokovnem srečanju ZZPMS, v družbi zdravnikov, zdravnikov onkologov in strokovnih delavcev. Imela sem 20minutno predstavitev. Bilo je lepo, z malo treme. :)  predavanje je bilo odlično in takrat sem pomislila, kako super bi bilo, da bi se ga lahko udeležila vsaka bolnica, ki je na poti k zdravljenju. Zanimivo je, kako različnih mnenj so si onkologi proti alternativcem. Žal mi je, da ne sodelujejo bolj, oz. niso bolj odprti v drugo smer. Sama nisem niti nikoli ne bom sugerirala, kako se naj bolnik zdravi. Lahko samo povem svoje mnjenje. Na eni strani sem v stiku s punco, ki ima istega raka kot sem ga imela jaz, s tem, da je imela povečano prvo bezgavko, torej okuženo, veliko 4cm. Prav tako velik je bil tumor v dojki. Pri njej so se odločili, da bodo zdravljenje pričeli s kemoterapijo, da bi zmanjšali tumor, potem pa bo sledila operacija. Kemoterapija je že po dveh ciklih tako zmanjšala tumor, da ga v pazduhi ni več čutiti, v prsih pa samo še minimalno. Očitno je takšna praksa, da tumor popolnoma izgine, zato na mesto tumorja vstavijo klipsno, da kasneje, po operaciji, ko se dela histologija, vejo kje je bil takrat tumor. No 1:0 za onkologijo in kemoterapijo. Zdaj me bo Jaka Bitenc stresel iz hlač, zato bom povedala tudi, da nekdo, ki izdeluje konopljino olje spremlja 2 bolnika s tumorjem v glavi, ki se po uporabi olja manjšata. Zato...vsak naj se odloči po svoje. To je pravica bolnika. Prijateljica je zavrnila kemoterapijo. Odločila se je za rekonstrukcijo in ker je imela hormonsko pogojenega raka, zmanjšala vnos estrogena v telo preko prehrane. Redno se testira in je res uspela zmanjšati nivo estrogena.

V soboto smo speljale še projekt z Martino Zaletel in Utrinki časa. Moja čudovita prijateljica, fotografinja, ki me spremlja z objektivom že od samega začetka zdravljenja. Projet je bil najprej mišljen kot skromen, pa je na koncu s skupnimi močmi postal nekaj veliko večjega. Zahvalo bom prekopirala kar od Martine:

Narodna Galerija hvala za prostor!

Čisto hud stiling in obleke:
Nina Šušnjara

Najlepše svečane obleke:
Krinolina, izposoja svečanih in poročnih oblek

Zlate vizažistke:
Maja Susnjara
Studio Celestina - Živa Volk s. p. 
NILLANDIA - dežela lepih nohtov ter modnih dodatkov 
LCM LEPOTNI CENTER

Canon Slovenija hvala za objektiva!

Amadej Rožman hvala za vso foto pomoč.

Osebno bi se rada zahvalila se fotografinji, čudoviti prijateljici Martini Zaletel in Nataši Medvedič, ki je prav tako ogromno prispevala k našem projektu, pa se odlično družbo mi je delala zdaj v UKC, saj je bila operirana le en dan za mano. :) in ogromen hvala vsem sodelujočim, močnim ženskam, ki so šle skozi izkušnjo rak na dojki. Čudovite, čudovite ženske. ♡

Nastala je prva uradna fotografija, ostale pa se sledijo.

Nastal je tudi posnetek, ki so ga predvajali na dnevniku na POP TV na 24ur. Menda bo nekaj omenjeno tudi na Viziti v nedeljo. V oktobru pa bo tudi prispevek na tedniku, in sicer o eni od naših punc, ki je tudi sodelovala na snemanju v soboto.

Pa se povezava do posnetka na 24ur. KLIK

Kaj je bistvo vsega skupaj? Ozaveščanje, da bolezen ni le nekaj, kar lahko dobijo ostali, vi pa ne. S takim trendom zbolevanja bo v naslednjih letih za rakom dojke zbolela vsaka 8 (osma) zenska. Na predavanju, katerega sem se udeležila v četrtek, so na vprašanje, koliko žensk si redno samopregleduje prsi, od 90ih, dvignile roko samo 3 ženske. Zaskrbljujoč podatek. V Sloveniji poteka "državni" presajalni program Dora, ki ženske redno vabi na preventivne mamografije. Žal ta drzavni program pokriva samo tretjino drzave in se prepočasi širi na ostale dele države. Zakaj? Ker bi sicer bilo preveč naenkrat na novo odkritih rakov. Zato, drage moje, ne čakajte, da vas nekdo prosi, da se udeležite mamografije, ker tega povabila lahko še dolgo ne boste dobile. Poskrbite same za svoje zdravje. Prosite ginekologa na rednem ginekoloskem pregledu, da vam pretipa prsi in podpazdušne bezgavke. Vsak rak je bistveno bolj ozdravljiv v zgodnjem stadiju. Torej gre za bitko s časom. Vsak je svojega telesa gospodar. Samopregledovanje, čimmanj stresa, gibanje in zdrava prehrana. Sebe moramo imeti radi in šele nato nas lahko imajo tudi drugi in formiramo zdrave odnose.

Rada bi se še zahvalila mojim staršem, da skrbijo za mojo preljubo hčerkico, zdaj ko sem v UKC. In hvala mojem dragem za čudovito leto, ki ni bilo lahko, ampak veliko lažje, ker sva en drugem stala ob strani in si bila v oporo. ♡ Hvala tudi vsej širši družini, prijateljem in znancem za tolikšno podporo in vzpodbudne besede. ***