BRCA je okvarjen gen raka na dojkah in jajčnikih. Ok, dojke so šle stran, vsaj večino celic. Čaka me še operacija jajčnikov. Odstranitev. Za raka na jajčnikih velja, da je redek v mlajšem obdobju, zato če damo (dajo) na tehtnico odstranitev jajčnikov pred štiridesetim letom in posledice tega (zgodnja osteoporoza, kardiovaskularne bolezni, zgodnja mena…), glede na možnost raka na jajčnikih, se bodo odločili, da je jačnike bolj smiselno odstraniti okoli 40. leta.

Kaj pa če? Kaj pa če pride do raka prej?

Ta mesec mi je mislim da tretjič v življenju zaostajala menstruacija. Ja, je možno, da gre še vedno za posledico kemoterapije. Ampak ne pri meni. Meni nikoli ne zamuja. Ko sem s tresočimi rokami naredila test za nosečnost in je pokazal negativno, olajšano zavzdihnila in skočila v zrak od olajšanje, me je kasneje takoj prešinilo. Kaj za vraga se pa potem dogaja z menoj?  

Takoj sem poklicala svojega ginekologa in prosila medicinsko sestro, naj me nujno naroči čimprejna pregled. No, datum je bil 3 dni kasneje.

Najprej sem odšla pozdravit medicinsko sestro, ki je prijazno ob modelih silikonski dojk, prepojenih s tumorji in testisi, prav tako s tumorjem, opozarjala mimoidoče in jih ozaveščala o tej zahrbtni bolezni, kasneje pa sem odšla na dogovorjeni pregled.

Napravil mi je ultrazvok. Ne maram tišine, ko enostavno veš, da nekaj ni ok. Uh, kako zelo jo ne maram. Kar razjokala bi se zdaj, ta trenutek, ko samo pomislim...tako zelo jo ne maram. Pokazala se je velika gmota. Šlo naj bi za 4 cm premera veliko cisto na jajčniku. 4 cm?!  »Rak je, ne? Spet je rak. Je tako?« »Jaz bi rekel, da gre za vodno cisto«. »Ne, ne…enkrat ste že dejali tako. Napišite mi napotnico pod nujno. Grem kar takoj na onkološki inštitut«. Seveda jo je napisal, zraven pa dejal, da mi bodo verjetno prej odstranili jajčnike, če se bodo še naprej delale ciste. Po glavi se mi je podilo…ma kakšne ciste, saj jih v življenju nisem imela. Vsaj da bi vedela, ne.

Usedla sem se v avto in peljala proti Ljubljani. Imela sem napotnico. Bil je petek, vedela sem da dela moj kirurg. Če ga ne bom dobila na telefon, se bom pa kar oglasila pri njemu. Me bo že znal napotiti naprej. No, na telefon ga nikakor nisem mogla priklicati. Ali je zvonilo v prazno ali pa je bilo zasedeno. Poskusila sem srečo še na oddelku, kjer je zaposlena moja onkologinja in po menda 15ih klicih mi jo je uspelo priklicati.  

Vezali so me v pisarno, v kateri naj bi bila. Oglasila se je neznana ženska in želela vedeti moje ime. Predstavila sem se in povedala, da sem pacientka moje onkologinje. Onkologinja se je takoj oglasila. »Pozdravljena, gospodična Molan. Kaj bo dobrega«? Ne vem zakaj, ampak moja onkologinja si je med vsemi pacienti, ki jih ima, zapomnila, kdo sem. Prav tako moj kirurg onkolog. Se spomnim, ko sem ga enkrat na začetku zdravljenja klicala. Pa sem se najprej predstavila in nerodno nadaljevala, da ne vem, če se me spomni…, pa mi je kar takoj odvrnil: »Ja, kako ne, saj berem tvoj blog!«. Moj kirurg še zdaj ne ve ali bi me tikal ali vikal. :) Se mi zdi zanimivo, da me pa moj ginekolog prav vedno vpraša, ko pridem v ordinacijo: »Kako se pišete«? Mja, saj razumem. K njemu sem začela prihajat kot noseča dolgolasa blondinka, nadaljevala kot rakava dolgolasa blondinka, potem kot plešasta, pa z dojkami, pa brez dojk, pa z ekspandri, pa zdaj kratkolasa rjavolaska s silikoni. Vsekakor se moja podoba zelo spreminja.

No, onkologinji sem povedala, da ni prav nič dobrega. Da je moj ginekolog odkril bulo na jajčniku, veliko 4 centimetre in da sem že na poti na Onkološki inštitut. »Ja, danes vas pa res ne bo nihče pregledal. Saj je vendar petek popoldan.« "Jaz vseeno pridem. Se bom boljše počutila", sem ji odvrnila. "Nekoga bom že našla", sem ji rekla. »Lahko pa da ste noseči…«. »Ne, nisem noseča. Sem naredila test in menstruacije nimam, ker imam cisto na jajčniku«. »Dajte mi vašo št. mobitela, vas bom poklicala nazaj«. In res, par minut kasneje me je poklicala, da se je dogovorila z ginekološko ambulanto na OI, da me sprejmejo. Povedala mi je še v katero stavbo naj grem in na kateri oddelek.   

Ko sem prišla pred ordinacijo, sem najprej čakala dobre pol ure, da me je zdravnica sprejela. Najprej je pogledala mojo napotnico in takoj rekla, da to pa ni za pod nujno. Sem ji na hitro razložila, da sem BRCA pozitivna, po raku na dojki in da se ne grem več igre, kjer so moje bule 100% vodne ciste. Moj ginekolog je super, ampak želim še eno mnenje. Predvsem tako, ki bo podano na OI. In to čimprej.

No, ni bila najbolj navdušena in med pregledom mi je večkrat rekla, da se naj uležem in predvsem, naj jo ne sprašujem, da bo lahko v miru opravila svoje delo. Mja… prav nič nisem bila dobre volje in sem ena tistih, ki želi odgovore takoj. Zdravnica je odkrila ne samo eno, temveč dve buli. Vsako na enem jjčniku. Ena je premera 3,5 cm, druga pa 1.5 cm. Zdi se ji, da gre za vodno cisto, ker gre za lepo oblikovan rob, vsebina je črna. Zagotovo pa ne more trditi. »Kaj pa če ste noseči«? "Kristus, kaj res? Ne, nisem noseča, sem naredila test". -.- No, pojdite v laboratorij, kjer boste dali kri, da vam preverimo tumorski marker za jajčnike in za nosečnost. Odvrnila sem ji, da sem imela 2 tedna nazaj redni pregled na onko, kjer so mi preverili tumorske markerje. Preverila je v bazi in mi povedala, da markerji za jajčnike (menda sta dva) niso bili preverjeni. OMB, zakaj se ne preverjajo tumorski markerji pri bolnicah z BRCA? No, o tem se bom še pogovorila s svojo onkologinjo.   

Zdravnici sem še rekla, da bi rada dala jajčnike stran že zdaj, pa mi je odvrnila, da bodo moje težave tako večje kot moj rak in kemoterapije skupaj. Hm…resno?

Vprašala sem jo še, kako je s tumorski markerji. Češ da sem imela negativnega, ko sem imela v sebi raka.«Ja, ni siguren«. Tudi če gre za raka, ni nujno, da bo pozitiven. »Super. Kako naj potem jaz mirno spim«? »Pri vaši bolezni…«… »Ja, vem, težko«…sem ji odgovorila. »Ja, še ene 5 let«, mi reče… Pa sem ji odgovorila: »Moj rak je bil trojno negativen…torej samo dve leti…« Samo povesila je oči… »Sama sreča, a ne«? sem cinično pripomnila… Pa ni imela več besed. :/ Rekla mi je, da bo rezultate poslala v ponedeljek, sestra, kateri sem se vmes že ene 100krat zasmilila, pa me je hitro vprašala, če bi raje, da jih kar pokličem in mi dala njihovo cifro. V primeru, če bodo markerji negativni, bom imela naslednji pregled čez tri mesece, cista bo pa že menda počila. In ena in druga. Če bodo pozitivni sem ga pa tako… Dejmo vseeno držati pesti, da bo vse v redu. 

Dodajam tekst (29.10.2014):

V ponedeljek sem klicala na telefonsko številko ginekološkega oddelka na OI. Povedali so mi, da je vse v redu!! :) Da so tumorski markerji vsi v mejah normale. Niso povišani. Ker so na žalost le 25% zanesljivi bom pred naslednjim pregledom na OI, ki bo decembra, odšla še na plačljiv UZ k nekomu, ki obvlada diagnostiko. To bo verjetno v Lj. Hvala vsem za lepe želje, dobre misli in nasploh za vso podporo. Drame je veliko, nekaterim je težko brati, še težje jo je doživljati. Vse gre, dokler so rezultati dobri. :) Pa naj ostanejo takšni še naprej. :)