Danes sem bila zopet na Onkološkem. Ko so me že drugič testirali za gen raka na dojkah in jačnikih in je ta seveda zopet pokazal pozitiven rezultat, sem dobila domov pošto, da se naj zglasim danes na onkološkem inštitutu, da se pogovorimo, kako naprej. Glede na smernice, so mi že v pošti napisali, da mi pripada:

* Mesečno samopregledovanje dojk (10.dan od začetka menstruacije)
*Polletni klinični pregled dojk pri lečečem (mojem) onkologu
*Letna mamografija v kombinaciji z UZ preiskavo dojk in letno MR (pregled dojk z magnetno resonanco med 30. in 49. letom starosti, oz. glede na priporočilo radiologa), izmenjaje na 6 mesecev
*Možnost preventivne odstranitve z ali brez rekonstrukcije (po predhodnem posvetu z zdravnikom iz multidisciplinarnega tima za onkološko genetsko svetovanje)
*Polletni ginekološki pregled s transvaginalnim ultrazvokom
*Možnost preventivne kirurške odstranitve jajčnikov in jajcevodov po končanem rodnem obdobju (po posvetu z zdravnikom iz multidisciplinarnega tima za onkološko genetsko svetovanje)

Zadnje 2 dni sta bila tako težka. Po glavi mi je hodilo toliko reči. Kdaj bom lahko začela iskati službo? Jo bom sploh dobila, ko je v teh časih tako težko? Naj ostanem v svojem poklicu ali je moja pot čisto drugje? Tukaj? Pa sploh ne vem, zakaj že razmišljam o tem, saj zaradi operacije še kar nekaj časa ne bom mogla delati. Še vsaj pol leta ne. Skrbel me je tudi današnji posvet, saj nisem vedela kaj pričakovati. Po drugi strani pa se operacija bliža, jaz pa še sploh nisem naštudirala nič o njej. Če ima kdo izkušnje, bom zelo vesela, če mi jih napiše. 

Ker sem se že pred časom odločila za rekonstrukcijo, sem odšla danes na posvet prepričana v to odločitev. V bistvu pa nisem vedela ne s kom se dobim, ne o čem točno se bomo pogovarjali. Poslali so me v ambulanto 14. na posvet s kirurgom onkologom. Zopet sem naletela na mladega zdravnika kirurga. Menda je mojih let. Vprašal me je, če sem prepričana v rekonstrukcijo in sem samo prikimala. Povedal mi je namreč, da tudi ta ne zagotovi 100% preprečitve ponovnega raka, saj so celice dojk razporejene od skoraj ramen in pazduhe, pa do konca reber. "Ok, ampak tukaj se vsaj čuti, če se naredi kakšna bulica", sem ga vprašala In mi je prikimal... Rekonstrukcija z lastnim tkivom ali silikonskimi vsadki? Tako zelo sem bila prepričana v prvo in se v ta namen fino redila (no, mogoče pa je to samo izgovor, ker sem vedno lačna :)), danes pa sem izvedela, da telo večkrat zavrne lastno tkivo, kot silikonske vsadke. Hm. In če zavrne, se del dojke odreže in nastane...nekaj podobnega dojki. Nekaj, kar je imelo dober namen biti dojka.

No, kakorkoli, poleg tega je operacija s silikonski vložki bolj enostavna in zato poteka na onkološkem inštitutu, medtem, ko je z lastnim tkivom veliko težja in zato poteka na kliničnem centru. Zaradi tega je potrebno na to operacijo tudi čakati dlje, saj imajo na kliničnem menda samo eno operacijsko sobo in zato lahko naredijo samo eno operacijo na dan. Imamo pa rakavi bolniki menda prednost. Zdaj se torej odločam in moram pretehtati, kaj bo bolje. za nemeček pa je navrgel, da po njegovem mnenju so dojke z lastnim tkivom lepše in boljše na otip. :) Fajn.

Kirurg me je naročil naslednji torek na konzilij s kirurgom onkologom (ta sprazni dojke) in plastičnim kirurgom (ta jih zopet napolni), da se dogovorimo točno kakšen bo poseg in da odgovorita na mojih n-vprašanj, ki jih bom do takrat zapisala. Odločila sem se, da za kirurga onkologa vzamem svojega kirurga, ki mi je že odstranil tumor ( če še vedno bere moj blog - se vidimo kmalu :)). Tako da če ga ne bo na konziliju, grem par dni po le-tem do njega, takrat ko ordinira v ambulanti, da se dogovoriva o vsem skupaj. Na konziliju dobim tudi datum operacije. Operacija bo težka. Trajala bo okoli 8 ur, notri pa bom ostala 10-14 dni.   

V naslednjih dveh tednih me čakajo torej trije obiski Onkološkega inštituta. Bo pestro. :)

Vem, da sem že večkrat povedala, da srečam zadnje čase veliko dobrih ljudi. Nazadnje mi je Primož iz podjetja Primo podaril mobilni telefon. Rekel mi je: "Vidim, da imaš že dovolj sranja v svojem življenju, zato sem se odločil, da ti mobitel podarim". :) In zdaj sem ponosna lastnica Windows phona, Samsung AtivS. Hvala, Primož. :) Hvala tudi mojem dragem, da me je povezal z njim. 

Rada bi se še opravičila vsem tistim, ki ste mi do sedaj napisali sporočila, jaz pa vam še nisem odpisala. Enostavno ne uspem odpisati saj mi zmanjka časa. Preberem pa vsa. Toliko lepih želj, težkih situacij, hvaležnosti in dobrote sije iz njih... Z njimi me nasmejete, spravite v jok... Ponosna sem, da vas moj blog gane, da uspem z njim nekaj premakniti. Hvala vsem mojim bralcem... Vas je že preko 2000. 

Hvala tudi moji fotografinji, danes, za čaj in moji sestrični za odlično kosilo. Zopet je bil za mano en lep dan. <3

Lahko noč :*