V trgovini bi izbral gensko spremenjen paradižnik, a te možnosti nimam, pravi eden od najglasnejših zagovornikov gensko spremenjene hrane pri nas. "Ljudje mislijo, da ekološki kmetovalci ne uporabljajo škropiv, a to ni res," trdi.

Začniva z aktualnim dogajanjem. V evropskem parlamentu so ta teden prestavili razpravo o trgovinskem sporazumu (TTIP) z Združenimi državami Amerike (ZDA). Eno od vprašanj, ki ga ta načenja, je tudi odpiranje evropskega trga za hrano, torej tudi gensko spremenjene organizme (GSO), iz Združenih držav. Koliko je v tej debati populizma in koliko je prisotna znanost? 

Ko gre za področje prehrane, je v debati o TTIP žal veliko pretiravanja. Gensko spremenjena hrana je v severni in južni Ameriki stalnica zadnjih dvajset let, dejstvo je, da so GSO stalnica tudi v Evropi, le da to velja za krmo. 

Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje. ZDA se v Evropi bojimo tudi zato, ker so po zaslugi genske tehnologije v kmetijstvu uspešnejši in konkurenčnejši kot mi.

Beri dalje...