Oglasila se nam je bralka, ki jo je zmotila pravljica o Rdeči kapici, ki jo je brala otroku. Namesto zlobnega volka, babico in Rdečo kapico požre prijazni volk, lovec mu ne prereže trebuha, pač pa drvar volka prime za noge, ga strese in obe skočita iz njegovega trebuha. Volku v trebuh ne naložijo kamenja in ne umre, pač ga preženejo in se nikoli več ne vrne. Preverili smo, zakaj se pravljice sploh prirejajo.

"Že je hotel nameriti puško, kar se domisli, da je volk morda požrl babico in da bi jo mogoče še lahko rešil. Zato ni ustrelil, marveč je šel po škarje in spečemu volku prerezal kožo. Zagledal je Rdečo kapico in ko je še malo razparal, je skočila deklica iz volka … Nato je prilezla ven tudi stara babica, ki je komaj še dihala. Rdeča kapica je naglo prinesla nekaj debelih kamnov, ki so jih stlačili volku v trebuh. On ko se je ta prebudil, je hotel pobegniti. Kamni pa so bili tako težki, da je kar omahnil in padel mrtev na tla." Tako se konča pravljica o Rdeči kapici, ki sta jo po ustnem izročilu zapisala brata Grimm,nedavno pa jo je v ponatisu izdala Mladinska knjiga.

Beri dalje...