Davorin Kopše

Kolumnist

Kategorija: Moja.kolumna

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Butasto lahko prekinemo na volitvah
Rdeči prazniki so mimo, prihaja dan državnosti
Za dvotretjinsko večino gre
Ideološko revanšistična vlada Roberta Goloba teži k izbrisu desnice
S policijskimi pooblastili nad gozdne požare
Ministrica Asta Vrečko poberi se, samostojna Slovenija terja samostojen muzej osamosvojitve!
V Šiški predstavitev knjige Rada Pezdirja Vzporedni mehanizem globoke države
Levičarščina
Slavnostna akademija SDS in predstavitev kandidatov za poslance v DZ
Golob in KUL zlizani s civilno družbo
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
Februar 2023
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728

Za dvotretjinsko večino gre

Davorin Kopše
05.06.2022 11:37 (Jun 05, 2022)

Dvotretjinska večina je želja novega mandatarja Roberta Goloba že izpred volitev. Ker mu na volitvah to ni uspelo, se zateka k povolilni strategiji, ki naj bi ga do tega pripeljala. Ko se je soočil z volilnimi rezultati, je hitro ugotovil, da bi lahko sestavil stabilno vlado tudi z le eno koalicijsko partnerico. V tem smislu bi najprimernejša primerna stranka Socialni demokrati. Na poti do dvotretjinske večine pa nujno potrebuje tudi Levico. Trenutno mehča za zdaj opozicijsko Novo Slovenijo, ki pa tudi ne skriva ambicij, da bi se pridružila vladni koaliciji.

Levica je sicer najmanjša koalicijska partnerica, vendar jo je Golob sprejel v koalicijo iz taktičnih razlogov. Golob na glas govori o eksperimentu v zdravstvu, gre pa tudi za prikrit eksperiment, ki je veliko širši in v resnici še nevarnejši. Poskuša z bombončki, s čimer naj bi dosegel zadolžitev Levice in morda dolgoročnejše partnerstvo. Na to kažejo tudi nasprotujoče si izjave Goloba. Te se v izjavah v mnogočem razlikujejo od za

Rdeči čevlji z visoko peto

Davorin Kopše
26.05.2022 18:02 (May 26, 2022)

Rdeča barva naj bi bila simbol moči, šopirjenja in tudi lepote. Morda sta pravilna kombinacija ali način uporabe rdeče barve dobrodošla, lahko pa v določenih okoliščinah povsem zavozimo. Nova predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je deležna kritik, ker je ob prevzemu funkcije nosila črno obleko in rdeče čevlje. Namesto da bi kritike sprejela ali ignorirala, se je odzvala s protinapadom in naredila novo napako. Nazadnje je izjavila, da bo uporabila rdeče čevlje s petko kot simbol zoperstavljanja mačizmu, ki naj bi bil različica seksizma. 

Po tem modnem in demonstracijskem zdrsu Klakočarjeve s čevlji, so se odzvale druge poslanke nastajajoče koalicije in prišle na naslednje zasedanje državnega zbora obute v rdeče čevlje z visoko peto. To ni ostalo neopaženo niti v medijih, ki so hiteli poročati, kako lepa solidarnostna gesta je to bila, Klakočarjeva pa se jim je zahvalila. Tako so zaradi nesposobnosti pravilne presoje iz neke navadne kritike naredile nekakšno predstavo. Najhuje

Medvedova komisija kot politična farsa

Davorin Kopše
14.05.2022 18:48 (May 14, 2022)

V zdaj že skoraj preteklem mandatu smo lahko spremljali komisijo državnega zbora, ki je preiskovala politično vmešavanje v delo policije. Komisijo je vodil poslanec Liste Marjana Šarca Rudi Medved. Že ves čas njenega delovanja smo lahko ugotavljali, da je to ena bolj nesmiselnih komisij. Ukvarjali so se s kadrovskimi vprašanji v policiji in govoricami (v smilsu rekla kazala) ter s solzami službeno prerazporejenih.

Medvedova komisija je bila ena najbolj praznih in nesmiselnih komisij. Ob spremljanju dela te komisije sem dobil večkrat občutek, da niti sami člani ne vedo natančno, zakaj so tam in kaj je njihova naloga. Nejasno določeni cilji so povzročili to, da komisija ob koncu parlamentarnega mandata ni končala svojega dela. Sam Medved pa je ob predstavitvi poročila predlagal, naj komisija nadaljuje mlatenje prazne slame tudi v naslednjem mandatu, kar je najbrž nemogoče že zaradi dejstva, da Medved ni bil ponovno izvoljen za poslanca, njegova LMŠ pa je izpadla iz DZ.

Kolumno prejšnjeg

Rdeči prazniki so mimo, prihaja dan državnosti

Davorin Kopše
06.05.2022 16:43 (May 06, 2022)

Nekaj dni po prelomnih volitvah v Sloveniji Slovenija praznuje. V deželo ni prišla sproščenost, ki bi jo prinesla neka deklarativna svoboda, ampak vsakoletni prazniki. Konec aprila nam koledar pričara dan boja proti okupatorju, hitro za tem pa pride še delavski praznik in z njim rdeči pomp ob kresovih. Veselje se vleče do jutra, ko veliko veseljakov omaga pod bremenom duška, ki so si ga dali. Manipulanti že prej odidejo trezni. Na ustih imajo nasmeške, v žepu pa fige.

Praznik je pač praznik in hočeš nočeš ga na tak ali drugačen način praznujemo. Ni treba iti v službo, poležavamo pred televizorjem, predse pa postavimo dober prigrizek, kozarec vina ali pivo. Mnenjski voditelji nam z ekrana vbijajo v glavo kaj praznujemo, zmaga pa ugodje, ki nam ga praznik nudi. A le tisti dan. Po praznikih je vedno spet vse, kot je bilo, in po prazniku dela je treba iti v službo, kjer je vse po starem.

Kolumno preteklega tedna lahko preberete TUKAJ

Večinska javnost se ne zaveda, da 27. april že dolgo n

Volitve, Golob, oportunisti in naivne žrtve

Davorin Kopše
28.04.2022 14:48 (Apr 28, 2022)

Letošnje državnozborske volitve so za nami. Nov obraz, ki ga tokrat pooseblja Robert Golob, je zagotovilo, da bodo prekinjene vse začete poti, ki jih je zastavila vlada Janeza Janše v zadnjih dveh letih. Več kot polovica udeležencev volitev je zavrnila politiko, ki jim je stala ob strani, in se odločila za politiko, ki jim bo spet jemala. Poleg Golobove predvolilne obljube, da bo v zakonodajnih in drugih državnopolitičnih odločitvah sodeloval s t. i. nevladnimi organizacijami z Metelkove 6, smo po razglasitvi zmagovalca doživeli še izjavo, da bo s seboj na oblast vzel poražence volitev.

Golob je zmagal s prepričljivo večino, vendar je na te volitve padlo kar nekaj senc. Že v času volilne kampanje je njihovo legitimnost in ustavnost problematiziral državljan Vili Kovačič. Ta je nekaj dni pred volitvami vložil ustavno pritožbo, ki se je nanašala na spremembe volilnih okrajev. Kovačič je opozoril na to, da niso v celoti izvršili ustavne odločbe, ki nalaga izenačenost volilnih okrajev gled

Golob in KUL zlizani s civilno družbo

Davorin Kopše
31.03.2022 10:28 (Mar 31, 2022)

Bližajo se volitve, uradna kampanja se je začela, na televizijah se vrstijo soočenja in socialna omrežja so polna objav. Člani koalicijskih strank se lahko upravičeno hvalijo z dosežki zadnjih dveh let. Ti so neizpodbojni, na drugi strani pa lahko gledamo svojevrsten fenomen. Ker nimajo svojih idej, poskušajo izpodbijati dejstva in obljubljajo utopije, ki smo jih že videli v času revnega socializma. Scena ustvarja vtis, da imamo pred seboj dve skrajno različni poti. Ena je razvojna in vodi v digitalizacijo, druga pa je totalitaristično nasprotna, ki je celo proti gradnji sodobnih cest in bi nas najraje posadila nazaj v Zastave 101 in fičote.

Civilna družba je po definiciji skupni naziv za nevladne organizacije, ki v nasprotju z oblastjo zastopajo svoje interese. So torej nevladne in kot take v večini primerov ne bi smele biti povezane z vlado in bi morale biti od nje tako finančno kot v vseh drugih smislih neodvisne. Pri nas seveda ni tako. Vrabci že čivkajo, Golob pa potrjuje, da so n

Rusko-kitajsko-beloruski pakt smrti in razdejanja

Davorin Kopše
03.03.2022 12:36 (Mar 03, 2022)

Piše: Davorin Kopše

V zgodovini poznamo mnoga osvajalska povezovanja, najbolj znan pa nam je trojni pakt iz bližnje preteklosti. To je bil politični sporazum iz septembra 1940 med Nemčijo, ki ga je podpisal Adolf Hitler, za takratno Kraljevino Italijo je bil podpisnik zunanji minister Galeazzo Ciano, v svojstvu imperija pa se je pridružila tudi Japonska. Za slednjega je pakt podpisal japonski veleposlanik Saburo Kurusu. Ob ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja letos še ni jasno, kdo so podpisniki očitnega pakta med Rusijo, Kitajsko in pridruženo Belorusijo, nedvomno pa obstaja.

Rusija ni nikoli prebolela propada razpada “svoje” Sovjetske zveze, ki je temeljil na socialistično-komunističnem temelju in ruskem imperiju. Zanimivo je, da je k hitrejšemu razpadu Sovjetske zveze pripomogla ruska okupacija Afganistana (1979–1989), ki je Sovjetsko zvezo in Rusijo stala težke milijarde. Odkar je v Rusiji Putin na oblasti, se krepi ruska težnja po obnovi vzhodnoevropskega imperija, ki ga nikoli

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj