Pred več kot stotimi leti je bila Argentina država z najvišjim bruto družbenim proizvodom na svetu. Ta dežela tanga, velikega naravnega bogastva in ugodnega podnebja ter dobrih ljudi je v zadnjih desetletjih pod levimi vladami postala sinonim za gospodarske krize in fiskalno nestabilnost. Predvsem mladim so se pogubne levičarske politike povzpele čez glavo. Na predseniških volitvah je za Javierja Mileia glasovalo veliko število mlade populacije, pridružili pa so se jim tudi napredni starejši. Po volitvah je prišlo do pomembnega premika v ekonomski paradigmi. Milei, ki je odkrito libertarno usmerjen, si prizadeva zmanjšati vlogo države v gospodarstvu, pri čemer stavi na drastično znižanje davkov in zmanjšanje javne porabe. Iz tega pristopa lahko Slovenija in EU izluščita pomemben nauk.

Zmanjšanje davkov in javne porabe je ključno

Davki so proračunski vir, ta pa omogoča financiranje osnovnih funkcij države. Sem spada izobraževanje, zdravstvo, infrastruktura, varnost ... Vendar previsoki davki, zavirajo gospodarsko rast, zmanjšujejo konkurenčnost podjetij in obremenjujejo delovno aktivno prebivalstvo. Milei je kot krizni ekonomist prepoznal, da visoki davki dušijo Argentino in niso le ovirali podjetništva, temveč so spodbujevalci sive ekonomije. Milei je uvedel preprosto rešitev. V državi zmanjšujejo davke in klestijo javno porabo, s čimer odpirajo državo in njeno gospodarstvo za tuja vlaganja. Argentinska podjetja so začela v enem letu uspešno kotirati na mednarodnih borzah, inflacija je iz nekaj deset mesečno padla na dva do tri odstotke in še pada.

Slovenija je za zdaj gospodarsko stabilnejša od Argentine, a se sooča s podobnimi izzivi. Skrajno leva Golobova vlada si vedno znova izmišlja nove davke, imamo pa tudi visoke stroške dela in nadpovprečno visoke prispevke za socialno varnost. Zniževanje teh obremenitev bi lahko povečalo konkurenčnost na trgu dela, privabilo tuje investicije in spodbudilo domače podjetnike, da se širijo in ustvarjajo nova delovna mesta. Žal Golobova vlada namenja ogromna sredstva tudi političnim "nevladnim" organizacijam, ki so mu izdatno pomagali pri vzponu na oblast.

Namen javne porabe

Državna poraba je pogosto dvorezen meč. Javna poraba je nujna za vzdrževanje socialnih in gospodarskih funkcij. Če je poraba previsoka, lahko zaradi prekomernega trošenja vodi do prevelikega zadolževanja in inflacije. Mileieva politika je v Argentini ostro omejila javno porabo na nujen obseg ter se odpovedatla nepotrebnim subvencijam in birokraciji. S tem je pomembno zamejila tudi korupcijo.

Simbolna slika, ki predstavlja rezanje porabe in davkov Vir: Splet
Milei je uporabil motorno žago kot prispodobo za rezanje stroškov in previsokih davkov. Ker je Slovenija zašla na pot zbirokratizirane države, kjer vladajoči brezglavo zaostrujejo fiskalno politiko, da bi lahko povečevali javno porabo. Zagotovo bi morali maksimalno digitalizirati javno upravo, racionalizirati delovanje javnih institucij in odpraviti birokratske ovire, kar bi nedvomno prineslo znatne prihranke. Prav tako je nujno zmanjšati obseg javne uprave, ki se namesto mehkega zmanjševanja radikalno povečuje. V smeri omejevanja in rezanja bi morala iti tudi EU, ki se je znašla v polju nepreglednih nesmiselnih in škodljivih predpisov. Pa tudi na področju porabe ni za zgled.

Ukrepi so boleči in niso brez tveganja

Prehitro zmanjšanje javne porabe bi lahko povzročilo socialne nemire in nezadovoljstvo prebivalstva, še posebej če se ljudje soočijo z zmanjšanjem dostopa do javnih storitev. Take reforme morajo biti postopne in premišljene ter podprte z ukrepi za zaščito najbolj ranljivih skupin. Milei ima nekaj več manevrskega prostora, ker je država pred njegovim predsedovanjem zabredla globoko v krizo, ki jo je v več desetletjih povzročila levičarska ideologija. Prav zaradi tega so ljudje pripravljeni še malo potrpeti, da bi se izvlekli in dostojno zaživeli.

Slovenija ima v tem pogledu nekaj prednosti, saj za zdaj še uživa razmeroma visoko stopnjo zaupanja v javne institucije in stabilno gospodarstvo, vendar zaupanje predvsem v državne institucije strmo pada. Na udaru so predvsem sodstvo, zdravstvo, šolstvo in varnost. Kot je že v treh vladal dokazal, lahko trende obrne le Janez Janša s svojo skrbno izbrano ekipo, vendar za to potrebuje močno podporo volivcev. Z levimi koalicijskimi partnerji to ne bo mogoče, če bodo pripravljeni tvorno sodelovati kot opozicija pa so dobrodošli.

Simbolična slika Janše z motorko Vir: FB

Torej; argentinska izkušnja pod vodstvom Javierja Mileia ponuja dragocen vpogled v moč zmanjšanja davkov in racionalizacije javne porabe. Čeprav Slovenija ni v enakem gospodarskem položaju, so Mileiove ideje lahko navdih za bolj konkurenčno, dinamično in trajnostno gospodarstvo. Ključ do uspeha je v iskanju ravnovesja med zagotavljanjem kakovostnih javnih storitev in ustvarjanjem okolja, ki spodbuja podjetništvo, inovacije in gospodarsko rast. Argentina je v praksi dokazala, da se da.