Damjan Damjanovič

Damjan Damjanovič se v župansko bitko podaja kot neodvisni kandidat, brez kandidatne liste za mestni svet, a s podporo SDS, NSi in SLS ter nekaterih ljubljanskih civilnih iniciativ. Javnost ga pozna kot direktorja Slovenske filharmonije, pa tudi kot žiranta v reality showu. V pogovoru za Radio KAOS pove, kako si predstavlja razvoj Ljubljane, kaj ga pri aktualnem županu moti in kaj bo njegova prva poteza, če bo izvoljen za župana.

LINK

Investicije za boljše življenje v prestolnici

LJUBLJANA LEPO IN PAMETNO MESTO

Poleg vlaganja v infrastrukturna omrežja in nekaj ključnih projektov (Šumi – Drama, CD, Poglobitev železnice, obnovljen Plečnikov stadion, Kolizej...), ki sem jih že večkrat naštel, bom trajnostni razvoj mesta poglobil tudi s pomočjo najnovejših tehnologij za razvoj Pametnih storitev, ki meščanom poleg večje kvalitete bivanja zagotavljajo tudi okolju prijazne trajnostne rešitve za zagotavljanje potreb v duhu celostne vizije mesta. Podobno kot v nekaterih najbolj razvitih mestih Evrope bomo povezali telekomunikacijsko informacijske infrastrukture z ostalimi infrastrukturami kot so npr. pametna energetska omrežja, pametno merjenje porabe energentov, e-mobilnost,.. z namenom uravnoteženega ekološkega, ekonomskega, socialnega in adminstrativnega razvoja mesta.

Vzpostavili bomo enotno platformo (ustvarjalno polje) za podporo smotrni porabi energije s pomočjo pametnega upravljanja porabe preko inovativnih storitev

 Damjan Damjanovič

Varstvo okolja in trajnostna mobilnost v bodoči zeleni prestolnici Evrope. 

LJUBLJANA, ZELENO IN ZDRAVO MESTO

Da se je Ljubljana letos uvrstila na seznam Zelene prestolnice Evrope 2016 (za Bristolom leta 2015), je priznanje za zapiranje nekaterih mestnih predelov za promet in širjenje površin za pešce, vendar samo to in zamenjava avtobusov (namesto diesel plin), ne pa strukturno izboljševanje razmerja med osebnimi prevozi in javnim prometom ne bo dovolj. Če se zavedamo, da imamo slabo kanalizacijsko omrežje (12% prebivalcev še vedno brez kanalizacije – onesnažena Ljubljanici kaj pomaga, da se Ljubljana vedno lepše zrcali v vedno bolj strupeni vodi... to je huje kot Potemkinova vas), zastarelo mrežo vodovoda in toplovoda, pomeni, da bo še veliko treba narediti, da bomo upravičili zaupanje, kajti širjenje pasov na vpadnicah, pozidovanje zelenih klinov in najboljših plodnih površin in zidava nad vodnimi zajetji, pozidava v krajinskem parku Rožnik – Drenikov vrh niso t

Ljubljana je navidezno lepa, tukaj v centru je, a če greste samo nekaj kilometrov stran, recimo v Zalog, je vse skupaj videti kot Slovaška ali Češka pred tridesetimi, štiridesetimi leti ..."

Najlepšemu mestu na svetu kljub vsemu nekaj manjka, pravi direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič, ki se v boj za županski stolček prestolnice podaja kot neodvisni kandidat. Želi si, da Ljubljana zacveti in postane kulturni center Evrope. Če ne bi bil prepričan, da je Zoran Janković premagljiv, pa ne bi kandidiral, poudarja.

Kot je na današnji razglasitvi županske kandidature dejal Damjanovič, Ljubljani manjka vsebina, ki jo je izgubila zaradi družbeno-ekonomskih in političnih razmer: "To je bil center Slovenije. Mi si želimo iti korak naprej in si želimo, da bi tudi Ljubljana postala kulturni center Evrope."

Da so na pravi poti, po njegovi oceni priča dejstvo, da so "v pičlih 18 dneh" zbrali dovolj, 2120 podpisov, ki jih bo na upravno enoto vložil danes.

Damjanovič se je dotaknil tudi tega, da je član SDS in povedal, da so v strankah ljudje z lastnimi prepričanji, da uveljavljajo interese v dobrobit družbe. Sam se je, kot pravi, vedno distanciral od "ideoloških sponk, ki

Drage Ljubljančanke in Ljubljančani.

Kot direktor slovenske filharmonije imam dobro sužbo, še več, ustvarjalno delovno mesto na področju, ki ga imam rad in na katerem sem se v slovenskem in mednarodnem prostoru že dodobra preiskusil? S častitljivo institucijo, katere častni člani so bili Hayden, Beethoven Paganini, Brahms, gostujoči dirigenti Mahler, Mehta, Kleiber, Mutti in domači mojstri Letonja, Hubad in Lajovic, smo enega od ustvarjalnih vrhov dosegli prav leta 2012 z gostovanjem po Evropi s sopranistko Ano Natrebko, v zenitu njene slave, saj je letos postala najodmevnejši ženski glas leta na svetu (2014 Echo Klassik Awards)

Da se je to lahko zgodilo, je bilo v poslovnem smislu treba najprej, kakor rečemo menedžerji urediti programske finance, racionalizirati poslovanje in poleg sredstev, ki jih javnim zavodom skopo odmerja država, če se že toliko govori o “državnih jaslih”, zagotoviti vsaj polovico lastnih virov. Tudi umetniško je bilo treba najprej poiskati notranje rezerve, d