dexix dexix63744@semonir.com

"Ne sme nas čuditi, če se je prav tista ministrica (vlade Roberta Goloba; op.u.), ki za svojo ljubljansko četrt domneva, da je občina, dala v zobe z obrambo Miloševićeve vojske, konkretno z delom v odvetniški pisarni, ki je zagovarjala vojna zločinca Radovana Karadžića."

Piše: Boštjan M. Turk*

S koncem pluralne RTV Slovenija smo doživeli tudi konec ustavnega sodišča, institucije, ki bi morala biti najvišji varuh zakonitosti v državi. Slovenija je sedaj odvezana ladja, ki pluje v neznano smer. Najbolj preseneča dvoje: da vsi vemo, kako se takšne avanture končajo, in drugo, da so ljudje, ki se sedaj pretvarjajo, kako spretni krmarji so, nabrani po kriteriju najstrožje ideološke selekcije. Rdeča zvezda in Sovjetija v vseh svojih različicah so jim zveličavni kriterij pri rekrutiranju med takšno posadko. Da pri takšnem naboru trpi kakovost, je vsakomur jasno. Zgolj tako si lahko razlagamo, da imamo edinega ministra v Evropski uniji, ki je prepričan, da ima leto 54 tednov. Družbo mu dela mini

"Pri nas prebujenstvo, prek svoje najpomembnejše ekspoziture, Inštituta 8. marec in levice, obvladuje družbo. Bolje, drži jo v razmerah strahu in sovraštva. To bi bila glavna elementa, ki ju je Golobova vlada - prek omenjenih transmisij - uveljavila v letu, odkar je nastopila mandat."

Piše: Boštjan M. Turk*

Prebujenska ideologija, ki ji s tujko pravimo "woke" (od angleškega glagola "woke" vstati, biti buden), skozi glavna vrata vstopa v Evropo in Slovenijo. O njej se v Sloveniji malo piše, četudi postaja ali je - na Zahodu, predvsem v ZDA - že postala norma. Vse "norosti", ki jih med državljane EU izvaža Bruselj, so tako stične prav s to ideologijo. Gre za to, da naj bi si ljudje izostrili pogled na krivice, ki se dogajajo ali so se dogajale v družbi. To pomeni, da bi moral človek biti pozoren na vsakršno spolno, rasno, poklicno ali drugačno diskriminacijo. To je načeloma v redu. A problem prebujenstva je, da ne pozna mere in se spreminja v orodje za uničevanje zgodovine, civilizacije i

"Razpadajo sistemi, država odmira.

Njenih funkcij se polašča civilna družba, žal tista najmanj pismena, v njenem imenu pa strici iz ozadja."

Piše: Boštjan M. Turk*

Slovensko pravosodje je doseglo novo raven lastnega samouničevanja. Ljubljanska okrajna sodnica s pomenljivim imenom Živa Sila je odločila, da zmerljivka, ki jo je koordinator Levice Luka Mesec namenil uredniku Demokracije, tega pa je predhodno zamenjal z Bernardom Brščičem, slednjega ne more žaliti, ker naj bi bila dejansko upravičena.

V izhodišču gre za pravosodni škandal, utemeljen na še eni zmoti Luke Mesca. Slednji je s tem izrazom hotel označiti urednika Demokracije Jožeta Biščaka, pomotoma pa ga je prilepil na Bernarda Brščiča. To je tako, kot če človek nameni klofuto osebi A, pristane pa na osebi B. Takšni se bo nemudoma moral opravičiti, če da kaj nase. Bernarda Brščiča v tem zapisu jemljemo v bran, četudi se s prenekatero njegovo tezo ne strinjamo. A to, kar se je zgodilo, se je zgodilo v kontekstu, ki postaja vse bol

V letu Svobode je narod na račun "samodanijanša" s stisnjenimi zobmi prenašal, da se je Golob v glavnem ukvarjal s Tino, Tina pa z vladnimi politikami, predsednica državnega zbora s petjem in boksom, predsednica republike pa s poslovanjem svojih podjetij in kopičenjem nadomestil za svojega soproga, drugega največjega tajkuna v zgodovini samostojne Slovenije.

Piše: Aljuš Pertinač*

Prvo leto Svobode je po eni strani minilo bliskovito hitro, po drugi strani pa se je vleklo kot jara kača. Od kod ta dvojnost, se boste vprašali? Preprosto, ko je Svoboda, enostavno ne veš več, pri čem si. To vemo vsaj že od legendarne Partljičeve Moj ata, socialistični kulak. In s tokratno Svobodo ni nič drugače.

Po eni strani je prvo leto vladavine Svobode minilo bliskovito hitro, ker na oblasti ni (več) Janeza Janše. Ko vlada Janša, se vsak dan njegovega vladanja zdi kot en mesec Svobode. To pa zato, ker Janša a) praviloma v enem dnevu naredi več (dobrega ali slabega, o tem se pač pri nas nikoli ne bomo vsi s

Največji poraženec odstavitve ministra je prav gotovo premier Golob sam. Loredan je bil namreč ves čas njegova osebna izbira. S to potezo je tudi de facto priznal, da mu vlado sestavljajo drugi.

Piše: Aljuš Pertinač*

Kdor v nadaljevanju pričakuje polno mero zdravega dnevnopolitičnega populizma, se moti. Ne glede na to, da smo že kar krepko v času kislih kumaric, ko mediji in kritično razmišljujoči posamezniki tekmujemo za pozornost publike z vročino, hladnim pivom v senci in toplim morjem na žgočem soncu, je tema slovenskega zdravstva in (političnega) zdravja tistih, ki (po svoji meri) (pri)krojijo naš zdravstveni sistem v lastno korist oziroma za svoj profit ter v našo škodo (da o zdravju niti ne govorimo), veliko preresna, da bi se lahko z njo afnali vsaj približno toliko, kot se Robijeva Tina afna s predsednikom vlade edine države na svetu, ki ima v angleščini ljubezen v imenu (in že dobro leto Svobodo na oblasti), ali kot sta se (to je vendar sedaj popolnoma jasno) dobro leto Robi i

Največji poraženec odstavitve ministra je prav gotovo premier Golob sam. Loredan je bil namreč ves čas njegova osebna izbira. S to potezo je tudi de facto priznal, da mu vlado sestavljajo drugi.

Piše: Aljuš Pertinač*

Kdor v nadaljevanju pričakuje polno mero zdravega dnevnopolitičnega populizma, se moti. Ne glede na to, da smo že kar krepko v času kislih kumaric, ko mediji in kritično razmišljujoči posamezniki tekmujemo za pozornost publike z vročino, hladnim pivom v senci in toplim morjem na žgočem soncu, je tema slovenskega zdravstva in (političnega) zdravja tistih, ki (po svoji meri) (pri)krojijo naš zdravstveni sistem v lastno korist oziroma za svoj profit ter v našo škodo (da o zdravju niti ne govorimo), veliko preresna, da bi se lahko z njo afnali vsaj približno toliko, kot se Robijeva Tina afna s predsednikom vlade edine države na svetu, ki ima v angleščini ljubezen v imenu (in že dobro leto Svobodo na oblasti), ali kot sta se (to je vendar sedaj popolnoma jasno) dobro leto Robi i