Dolga je cesta od nomada do mesta

Svet živali v življenju prazgodovinskih prebivalcev Ljubljanskega barja 

Ko beseda nanese na arheologijo Ljubljanskega barja nas večina najprej pomisli na kolišča. Ne nazadnje so bili prav koliščarji tisti, ki so v tem prostoru postavili prve stalne naselbine: vsem znane stavbe na kolih na obrežju tedaj še obsežnega jezera. Ko se je območje v srednji bronasti dobi zamočvirilo, so ljudje naselbine začenjali postavljati na trdini na barjanskem obrobju. Na prehodu iz pozne bronaste v začetek železne dobe je tako med nabrežjem Ljubljanice in vznožjem grajskega griča na ljubljanskih Prulah zraslo eno prvih protourbanih naselij v širši regiji, ki ga je označevala skrbno zasnovana mreža cest in strnjena pozidava stanovanjskih hiš. Vsakdan prebivalca takšnega nadregionalnega centra se je seveda zelo razlikoval od vsakdana koliščarja ali lovca-nabiralca, ki se je v tem prostoru zadrževal v kameni dobi. Med očitnejšimi so razlike v odnosu tedanjih ljudi do sveta živali.