Svetlo pivo je priljubljena (alkoholna) pijača, ki nastaja z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev. Slednji s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se zelo pogosto uporablja ječmen. Nekateri pivovarji pa za svetlo pivo uporabljajo pšenico, koruzo, riž ali proso. Verjetno veste, da velja svetlo pivo za najstarejšo in obenem tudi najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. Dejavnost proizvodnje piva se imenuje pivovarstvo. Naj še omenimo, da je bilo pivo v zgodovini poznano že starim Egipčanom in tudi Mezopotamcem, vendar pa so bila njihova piva nekoliko bolj drugačna od današnjih. Svetlo pivo vsebuje naslednje glavne sestavine: kvas, hmelj, vodo in slad. 

Slad

Pa naj vam na tem mestu bolj natančno predstavimo slad. Gre za namočena, nakaljena in posušena ali pražena žitna zrna. Med kaljenjem v zrnju nastajajo encimi amilaze, ki razgrajujejo škrob v vodotopne sladkorje. Nepogrešljiva sestavina svetlega piva je hmelj, ki daje tej tekočini grenak okus, kvas pa povzroči alkoholno vrenje. Pri tem nastaneta etanol in ogljikov dioksid. 

Pivo Mezopotamije

Kot smo že omenili, naj bi pivo izviralo iz Mezopotamije, kjer so ga izdelovali že v 4. tisočletju pr. n. št. Takrat so ga uvrščali med osnovna živila. Ste vedeli, da se svetlo pivo v pisnih virih prvič omenja v hamurabijevem zakoniku? Poleg tega pa obstaja tudi podatki, ki nakazujejo na to, da so v Mezopotamiji predelali v pivo kar 40 % vsega pridelanega žita. Do danes se je ohranilo veliko mezopotamskih receptov za pivo, med katerimi so tudi taki, ki zahtevajo dodatek k drozgi v obliki različnih aromatičnih rastlin. Le-te dajejo pivu prav poseben okus. Za posebno močno pivo so Mezopotamci dodajali drozgi med vretjem tudi med. Zanimivo je, da so v sumerskih tempeljskih državah v zgodnjem 3. tisočletju pr. n. š. s pivom plačevali tudi delavce. Preprost delavec je dobil na dan liter piva, nižji uradnik je dobil dva litra, višji uradnik ter vse njegove žene pa tudi do pet litrov piva na dan. Podatkov o tem, kdaj je pivo prišlo v Evropo, še ni povsem jasno. Znano pa je, da so pivo pridobivali že v zgodnji bronasti dobi okoli leta 3000 pr. n. št. 

Različna svetla in temna piva

Trenutno so v prodaji različna svetla in tudi temna piva. Poleg tega poznamo še alkoholna in brezalkoholna piva. 

Glede na to, da se sestavine (med njimi tudi voda) in postopki varjenja  od kraja do kraja med seboj razlikujejo, so različne tudi lastnosti piva (okus, stopnja alkohola, pena, barva in drugo). Velja tudi, da se za pripravo piva lahko uporablja različna mešanica sladu, ki se mu lahko (po želji ali naročilu) doda še sladkor. Take mešanice so največkrat uporabljajo za izdelavo cenejšega piva. Če morda še ne veste, vam sporočamo, da hmelj pivovarji dodajo pivu zaradi izboljšanja okusa. Za ta namen se uporabljajo cvetovi te rastline, ki pa pripomorejo tudi k obstojnosti tekočine.

Poudariti moramo, da daje hmelj pivu tudi nekaj ključnih karakteristik, kot so: grenkoba, in citronski ali zeliščni priokus. Izredno pomembna sestavina je še kvas, ki ga sestavljajo kvasovke. Te skrbijo za to, da pride do fermentacije. Obenem kvas močno vpliva tudi na okus in splošno aromo te pijače. Za pripravo se najpogosteje uporabljajo kvasovke Saccharomyces cerevisiae. Nazadnje moramo omeniti še to, da je po končanem zorenju tekočina največkrat še bolj ali manj motna, zato pa ji nekateri pivovarji dodajajo bistrilo. Ta adsorbira in obori vse trdne delce in beljakovine ter vse skupaj z njimi izloči. Potem pa ostanejo delci v tekočini samo še v sledeh. 

Za še več informacij pa kliknite na zgornji odebeljeni napis – svetlo pivo.