V VRTINCU EKSTREMOV

Narobe svet je besedna zveza, ki jo pogosto slišimo. Pravilno bi bilo narobe ljudje. Mnogi se v teh časih sprašujemo kako je možno, da se vse to dogaja in kje smo ga polomili, da je pripeljalo do tega. Mi smo tu kjer smo že od nekdaj. Nismo se premaknili niti za milimeter, kar se tiče evolucije. Za kos papirja smo pripravljeni pogledat vstran kako otrok umre od lakote z razlogom, da ne moremo nič storit, čeprav je jemanje tega kosa papirja ravno vzrok, da ta otrok umre za lakoto. Dobro ste slišali. Vsak papir s katerim kupimo plastenko vode na trgovski polici medtem, ko jo skoraj zastonj dobimo iz pipe, je karmična valuta, ki se beleži na blagajni pravičnosti, tukaj pa dilov z Bogom pod mizo na žalost ne gre sklepati. Vsi smo del problema, ne samo tisti na katere kažemo prst. Zakaj je tako in zakaj komaj sedaj začenjamo ugotavljat, da so nekatere stvari diametralno nasprotje od tega kar so nas učili? Ali so 10 let nazaj Palestinci živeli v blaginji, da nismo rabli pozornosti obračat na njih? Ali pedofilija v cerkvah obstaja od takrat ko je bil prvi članek napisan na to ali je to konstantna spremljevalka te organizacije? Ali je naša tišina, kljub temu, da poznamo resnico o Iraku, torej da niso imeli orožja za masovno uničenje in smo kot koalicijski partner dejansko okupatorji brez legitimnega in legalnega in preverjenega razloga, opravičljiva? Ali na osnovi takšnega razmišljanja lahko upravičimo ''tišino'' izdajalcev slovenskega naroda med drugo svetovno vojno, ki so s gledanjem stran omogočali ostalim, da izvajajo teror nad nedolžnimi ljudmi? Ali nismo isti, kot tisti takrat? Ali človek v Iraku manjvreden, da takšna opredelitev za nas potemtakem ne velja? Mi smo izdajalci človeštva in človeške biti. Vsi. Dvoličneži, ki dvignemo cel halo, ko nam uradnica na banki, ki je že tako ali tako utrujena od tega ponavljajočega bedastega dela, z rahlo povzdignjenimi obrvmi v trenutku raztresenost obrne na vas, medtem ko nekaj tisoč kilometrov vstran v imenu demokracije sirski ''borci za svobodo'' režejo glave tistim, ki nočejo sprejet njihove ''igre''. Absurdno? Niti ne. Glave režejo že od nekdaj, samo idiotov, ki to sprejemajo kot normalno je vedno več? Predstavljajte si, da vašemu bratu, sestri ali prijatelju  v Sloveniji prerežejo glavo, ker je religiozno nekompatibilen s tistimi, ki jih je več. Potem bi verjetno direktno klicali Boga kakšne nepravičnosti se dogajajo in bi se celi svet moral ustavit zaradi vas in vaših bližnjih. Ja tako dvolični smo. 

Torej v čem je finta, da komaj sedaj to ''ugotavljamo'' prej pa nismo? Ja ne gre več tako naprej. Vse to prihaja počasi do nas. Resnica prihaja na plan in ne gre jo več zanemarjat, ker tolče po vsakodnevnih pravicah, ki jih kot svobodna bitja tega planeta imamo samo s tem ko smo prišli na ta svet in so neodtujive. Bob je lepo povedal, da ne moreš nagibat vseh ljudi vedno in zato se prebuja elementarno preizpraševanje smisla življenja in sistema v katerem se nahajamo, kar nas prisiljuje, da se soočamo s krivicami, ki se dogajajo v ožjem in širšem okolju. Kolaps je neizogiben. Samo kakšen je vprašanje.  Ali generalni ali samo kolaps takoimenovane elite ali nas navadne raje? Jaz pravim, da oboje. Kolaps notranjih indoktriniranih vzorcev, ki se na makro nivoju odraža skozi vojne, tiranije ipd. Vojne lahko ustavi en politik s svojim dekretom, lahko pa jo tudi ustavijo vsi ostali vpleteni s tem, če vsi položijo orožje. Torej kaj bo? Bomo čakali na Strica Janeze preko velke juhe, da bo dal avtogram al bomo mi dvignili hemeroide in poskrbeli sami za svojo usodo?

Tamponska cona, ki jo formirajo gibanja in posamezniki, ki v tem trenutku flikajo luknje, bo hitro popustila in plaz krvi se bo vsipal iz vagine iracionalnosti. Včasih iluzorno upanje, ki ga dajejo je najverjetneje tisti trnek v peti, ki preprečuje ostalim, da prošetajo patike revolucije, ker mislijo, da bodo drugi to pot prehodili namesto njih. Pa ne gre tako. Vsak jo bo moral sam. Mogoče bi bilo boljše, da gredo vsi aktivisti na en zaslužen dopust, ker potem bodo mogoče v totalnem brezupu ljudje le ugotovili, da se bodo za spremembe morali dvignit tudi oni ne samo določeni posamezniki in skupine. Mogoče bi se ta ''flip'' kot mu reče Eric Dollard, ki se zgodi med materijo in antimaterijo, ki bi mu lahko rekli evolucijski preskok, dejansko zgodil prej, ker po njegovi tezi pride do tega ko pride do vrhunca ekstremov na obeh straneh. In kako drugače oziroma boljše bi lahko opisali čas v katerem se nahajamo. Na eni strani marginalci, ki sprejemajo in nosijo vse to na svojih plečih in delajo vse to kar bi morali delat tisti, ki so dejansko plačani za to. Na drugi strani pa najbolj degenerativna bitja vodijo ta naš lep planet, katera bi mogla biti simbol dobrote, poštenosti, požrtvovalnosti in empatije. Da lahko nekdo, ki okupira suvereno državo na osnovi laži dobi Nobelovo nagrado za mir, medtem ko v zaporu sedi človek, za katerega pravijo, da je iznašel zdravilo za raka očitno ni dovolj absurdno, da bi začeli malo boljše koordinirat komunikacijo med srcem in možgani. Kako dolgo človeški um lahko vse to sprejema, je očitno vprašanje vsakega posameznika posebej, je pa definitivno vprašanje družbe kako bo pripravila posameznika da bo to spoznanje prišlo čim prej do posameznika? Če nas flipne pa se moramo tudi zavedat, da takrat pa bo narobe svet in, da kljub temu, da je mnogim sedaj, kot je dokazano, v sredini vrtinca mirno (oziroma okej), to ne pomeni nič, ker ko se vihar razblini bomo ostali nekje v zraku vsi skupaj enaki pred vetrom pravice, ki nas bo vse ali odpihnil ali posadil na cvet harmonije.

Če samo spremljate vremensko napoved in pred napovedano točo ne poskrbite za vaš pridelek, ste si sami krivi, če vam ga toča uniči.

NAMASTE