... vedele za ponarejene bilance in grško neslavno zgodovino (trije bankroti v zadnjih 70-ih letih). Torej zavedale so se tveganja, a Grčiji vseeno posojale denar. Nemškim in francoskim bankam se je kockanje izplačalo, ker so za seboj imele močni državi, ki sta od evropskih držav izsilile kvazi bail-out Grčije in tako pokrile lastni bančni luknji, šibki Ciper pa sta pustili volkovom, da ga raztrgajo z namenom, da se bančne vloge ruskih oligarhov iz Cipra preselijo v zahodnoevropska finančna središča in tudi to se je uresničilo. Ne razumem naše politike, da tako zagreto zagovarja nemško varčevalno politiko, ki evropsko periferijo, kamor spadamo tudi mi, pospešeno spreminja v območja poceni delovne sile z vse manj delavskimi pravicami, obenem pa sama dela ravno nasprotno, uvaja minimalno urno postavko in dviguje plače v javnem sektorju.