V poplavi priročnikov in svetovalnih knjig o odnosih med spoloma, dokler ta še obstaja, je pri založbi Salve izšla mednarodna uspešnica italijanske avtorice Costanze Miriano Poroči se in bodi podrejena.

Ta knjiga je drugačna: napisana je iz izkušenj, v obliki pisem v svojstvenem slogu modernih avtorjev in prežeta z evangelijskim sporočilom, predvsem s sv. Pavlom. Prav zaradi jasnih stališč, ki jih knjiga izraža v poplavi modernih idej o enakosti, feminizmu in teoriji spola, je doživela odkrite napade in končno nesluten uspeh.

Namenjena je ženskam, mamam, tudi možem in očetom, pa seveda pastoralnim delavcem, ki vodijo zakonske in družinske skupine ter vsem, ki se pripravljajo na skupno življenje.

Branko Cestnik (iz uvodne besede)

V ušesih razločno slišim oporekanje. Zakaj najprej ženska? Zakaj mora biti vedno najprej na nas ta napor, da delamo na sebi, da napravimo prostor, da se ugriznemo v jezik, ko spontano pride do kritike? Ne vem. Vprašajte Boga, če imate stike. On je tisti, ki je »zaupal človeštvo ženski«, kot je napisal Janez Pavel II. Ženski je ukazano, da napravi prvi košček poti, da reče prvi dà. Tako je pri biološkem materinstvu in vsakokrat, ko se kaj rodi: zakon, družina, ljubezen.

Tako je, ko pride otrok na svet: ni to, da je mati več od očeta. A ona ima nalogo, da čuva življenje, ko je šibko. To je njena naloga (tudi zakonita) – ki ni uradna, ampak globoka –, da potlači svoje zahteve ali pričakovanja in dovoli, da je drugi tak, kot je.

Moškega pa čaka drugi del naloge, ne manjši, samo drugačen. Na primer, ko bo moral malček postati moški ali ženska, mu to ne bo mogoče postati brez očeta, ki čuva dom, in silil ga bo, da ga zapusti (jaz se bom zagotovo skušala upreti, sledila bom otrokom z jopičem ter Hiconcilom in žetonom, da me bodo lahko poklicali: saj vem, kabin ni več, a kaj ti veš o tem, če nastane jedrska katastrofa). Torej, moški ima težavno delo, tisto, ki ga je vedno opravljal (ga je?) in trdno držal drog družinskega življenja. Moški so poklicani, da oblikujejo svet, ženske pa, da mu dajo notranji pečat, dišavo, barvo. Od njih je odvisna duhovna raven doma, skupine, dobe.

Je ta knjiga obračun s sodobnim in skrajnim feminizmom? Ni. Ali pa je. Vendar v drugem koraku. V prvem koraku je knjiga, v kateri ena ženska vešče in izkušeno svetuje drugim ženskam. Svetuje kaj? To, kar si ženske med seboj v zaupnih pogovorih najraje in najpogosteje svetujejo: kako je treba z moškimi in zakaj se je dobro poročiti.

Kljub temu knjiga ne bi imela tolikega odmeva, če ne bi obenem, ko svetuje, čelno trčila v določeno feministično dogmatiko. Odmev, ki se podvoji, ko se Costanza Miriano že na naslovnici opredeli za krščansko, saj se opre na znameniti Pavlov stavek: »Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu« (Ef 5,22).