7. Glede motiva je obtoženi povedal, da ga ni imel, da bi škodoval oškodovancu. Vedel je, da mu bo potekla pogodba o začasnem delu na FKKT in je zato ob prekinitvi pogodbe tudi že iskal službo v Sloveniji. Oktobra leta 2014 pa se je racionalno odločil, da širšo slovensko javnost z e-sporočili in objavo dokumentov obvesti kaj se dogaja v slovenski znanosti in iz katerih je bilo jasno videti, da so ga s strahovitim šikaniranjem izgnali iz inštituta ter daje prišlo do kraje intelektualne lastnine. Ni šlo za noben revanšizem, vse je delal javno. Sprijaznil seje s končano zgodbo na KI in FKKT in je kot rečeno iskal službo, imel je že močno razvito dejavnost na področju bio kmetijstva (bio oglje, lavanda), v planu je imel realizirati projekt male vetrne elektrarne na Krasu ter kontrolo pitnih voda, leta 2013 je kandidiral za župana. Glede streljanja v klubu je obtoženi pojasnil, da seje konec leta 2011 s prof. Pihlerjem dogovoril, da inštalira svojo mašino in dokonča meritve. Pred tem so mu namreč na KI razbili mašino in raziskovalno skupino in zato ni mogel dokončati naloge, ki je bila narejena na polovico. Gre za ionsko kromatografijo za sledenje ostankov nizko brizantnih eksplozivov po detonaciji. Pihlar Boris mu je zato rekel naj si najde vzorce in naredi nekaj smiselnih meritev do konca in naredi članek, da bodo vsaj nekaj imeli od tega. Problem pa so bili vzorci. Sam uradno ni imel več dostopa do vzorcev preko MNZ-ja in slovenske vojske, istočasno pa je v reviji Reporter zasledil reklamo, ki je vabila na včlanitev v strelski klub Dum Dum v Gameljnah in zato je šel tja iz radovednosti. To je ta povezava s streljanjem, saj je šel streljat, da je legalno prišel do vzorcev. Takrat sploh ni vedel, da bi se kar vpisal. Ko je prišel tja, so mu rekli, da bodo naredili testno streljanje in tako se je vpisal in pričel streljati. V treh sezonah je bil tam vsega skupaj osemkrat ali desetkrat (v nadaljevanju zagovora pove, da desetkrat do trinajstkrat), več ne, v glavnem pozimi, ker spomladi, poleti in jeseni je imel delo na Krasu. Vedno je streljal z orožjem, ki mu gaje posodil gospod Paunovič. Vedno je dobil skoraj nov tip orožja, največkrat pa mu je dal Magnum Kolt. Streljal je s kakšnimi petimi, šestimi tipi tega strelnega orožja, zato kakšnih hudih izkušenj s posameznimi tipi orožja ni imel, skoraj gotovo pa s pištolo tipa Walther ni streljal. Zadnjič je bil na strelišču okrog novega leta 2013/2014, takrat sploh ni streljal ampak je plačal članarino in od takrat tja ni šel več zaradi pomanjkanja časa, prav tako pa ni imel nobene potrebe. Glede GSR delcev (ostanki po streljanju) je obtoženi povedal, da ga je v času opravljanja hišne preiskave na Krasu inšpektor Kociper večkrat opozoril, da so našli sledove streljanja in naj pojasni kje jih je dobil. Sam streljal ni, zato je že takrat iskal izgovore. Edini pameten izgovor oz. razlaga, ki mu je prišla na pamet takrat so bili ostružki. Doma ima staro orodje, veliko je bilo brušenja in varjenja in bil je prepričan, da je to to. Kljub temu, daje v njem neprestano kljuvala ideja, da ti ostružki niso taki kot so delci, ki nastanejo po streljanju. Kakorkoli druge razlage takrat ni našel. V priporu je v njem glodal črv, da sam ni streljal, ostanki streljanja pa so bili prisotni in je zato hotel imeti razlago od kje. Imel je veliko neprespanih noči, nakar se mu je eno noč „pripeljalo“ tudi na podlagi tega ker 30 let dela na področju analizne kemije sledov, kjer je prav tako možna kontaminacija. Čeprav je bil takrat dovzeten za razno razne teorije zarot, jih ni sprejel in je iskal naprej, nakar mu je neko noč kapnilo, da je to posledica kontaminacije. Streljal je pozimi, ko je običajno imel oblečen plašč Bugatti, edini plašč, ki ga ima, ga špara, je že precej „nafentan, nadelan“, zaradi odpustitve 2009 in nerednih dohodkov nima denarja in ga nosi v glavnem pozimi. Nosil gaje tudi, ko je odhajal v Gameljne na streljanje. Sam je na strelišču šel oblečen za ognjeno črto, torej za varovano stekleno neprebojno ogrado v prostor kjer se izvaja streljanje. Tam se je slekel in bundo odložil na polico, ki je cca 1 meter stran od ognjene črte, kjer se strelja. To strelišče je ves čas zasedeno in je po teh policah ogromno delcev, ker se nič ne čisti. Sam je plašč odložil na to polico in tam se je zunanjost plašča močno kontaminirala. Sam je nato izvajal streljanje, običajno med 50 in 100 naboji, počasi, saj je vmes čakal sekunde, da seje roka umirila. To poudarja zato, ker seje umor pred Via Bono zgodil v temi, v dežju, sam vidi slabo, ima očala za na kratko in za na dolgo in tam ne moreš ravno čakati pol minute, da se roka umiri. Na strelišču je streljal brez rokavic. Sam ima že 30 let diagnozo hipodermija na rokah, poka mu koža, zato jo pozimi bogato namaže z mastno kremo. Z roko gre potem v žep in na tej maščobi so se potem, ko je šel z roko, na kateri so bili delci po streljanju, koncentrirali sledovi. Dodatna kontaminacija se je zgodila, ko je po tem, ko je končal s streljanjem, z mize pograbil tulce kar jih je bilo (na njih pa je ogromno teh delcev), se oblekel s takimi rokami, šel ven, odnesel orožje v kontrolo Paunoviču, odšel ter dal roke v žep. Kasneje je šel s čistimi namazanimi rokami v žep in se je del delcev ponovno prijelo rok, sam pa ima navado, da si z rokami popravlja lase in je na ta način očitno takrat dobil tistih par delcev na čelo. Če bi vzeli sledi iz hrbta jakne ali v žepu, ki so strgani na notranji strani, bi verjetno tudi kakšno sled dobili, saj seje to nabralo tekom treh sezon.
8. Na postavljena vprašanja je obtoženi pojasnil, da kritičnega večera stanovanja ni zapuščal. Žena ga je ob prihodu domov iz Via Bone vprašala, če je bil doma iz razloga, zaradi groze, kaj bi se zgodilo, če ne bi bil. Njo je bilo strah, ko je pošiljal tiste SMS-je okoli, veliko sta se pogovaijala v službi o teh sporočilih in bilo jo je strah, ker je vedela, da bo eden od ljudi, ki bo pod podrobnejšim drobnogledom. Žena gaje, ko je prišla domov, vprašala, če ve in je rekel, da ve, daje slišal na TV- ju. Potem mu je na kratko razložila kako je potekalo zaslišanje na kraju samem. Če je sam rekel, da je oškodovanec dobil kar je iskal, kar izhaja iz zapisnika o zaslišanju njegove žene, je to verjetno rekel na podlagi tega, kar je slišal, da se dogaja na inštitutu, da seje oškodovanec začel čudno obnašati, arogantno, da so ga zanimale druge stvari. Sam se natančno ne spomni kdaj je nazadnje streljal, misli da novembra ali decembra 2013. Plašč Bugatti je nosil vedno, ko je bilo zelo hladno. Ko ni nosil plašča, je nosil rdečo bundo. Ali je plašč Bugatti nosil še po odvzemu vzorcev (torej 17.12.2014) ter pred opravljeno hišno preiskavo (torej 22.14.2014) obtoženi ni vedel. Njegovo kolo je bilo v kolesarnici (gre za prostor neposredno poleg vhodnih vrat bloka) od katere imajo ključ vsi stanovalci Žaucerjeve 12. Kolesa do dne, ko je šel ponj (torej dne 21.12.2014), ni uporabljal gotovo pol leta, uporabljal ga je v glavnem poleti za v službo. Kolesa, ki nima luči, pozimi nikoli ni uporabljal. V dveh kleteh, ki ju imajo, pa sta bili kolesi od žene in hčere. Tistega dne je kolo „napumpal“, čistil, ga postavil na roge in „prešprical“ z WD40. Poleg streljanja v strelskem društvu je imel stik z orožjem še enkrat leta 1981, ko je služil vojsko. Glede tulcev, ki jih je potreboval za vzorce, saj seje fokusiral na izgorele ostanke smodnikov, je pojasnil, daje tulce vzel in jih doma analiziral, prav tako pa je enkrat prosil Paunoviča, daje iz neke kante, kjer je on zbiral te tulce, vzel različne tulce. Na strelišče so namreč hodili od vojske, policije, lovcev, športnih strelcev in je zato prosil Paunoviča, da je tulce vzel iz kante. Sam si je to natlačil v žep, vsaj tisti žep, ki je bil cel oz. je držal in to odnesel v avto in dal zraven sedeža na polico, kjer ima avto predalček. Jakno je imel za prenos tulcev od strelišča do avta. Glede Mateja Oražma (ki je ubil moškega) je obtoženi pojasnil, daje bil v zaporu in seje z njim pogovaijal meseca marca (plus, minus pol meseca, bila je zima, mraz). Po predočenju, da je v preiskavi rekel, da je bilo to januarja, februarja, je obtoženi rekel, da saj je povedal, plus, minus en mesec. Pogovor je bil spontan, Oražem mu je povedal, da je iz Ribnice, sam pa mu je povedal, da ima tudi enega iz Ribnice, ki je povezan s tem primerom in sicer daje to nek Bartol, nakar je Oražem spontano, veliko jih je bilo tam okoli, rekel, da enega Bartola pozna in da mu je za 700 EUR prodal skoraj novega Waltherja. Sam ve, kdo je slišal ta pogovor, vendar imen ne bo govoril, ker so ti ljudje močno prestrašeni in se med zaporniki lahko marsikaj zgodi. Če pa bo kdaj to kritičnega pomena, pa bo povedal, sta pa vsaj dva, ki to vesta. Na začetku o tej izjavi Oražma ni obvestil nikogar, potem, ko pa je dobil v roke izvedensko mnenje, pa je to v njem sprožilo alarm in je o tem povedal odvetniku. Ne ve pa, zakaj tega nihče ni sporočil na sodišče ali policijo, sam je sporočil odvetniku in je s tem opravil svojo dolžnost. Kritičnega dne 16.12.2014 je sicer pil alkohol, vendar nič omembe vrednega, špricer s pizzo in mogoče je poizkusil vino. Po tem, ko se je popoldan vrnil domov sočasno z ženo, je ona začela pripravljati večerjo, sam pa je bil pred TV-jem. Preoblekel se je po večerji v pižamo, ko seje žena odpravila na zabavo. Preoblekel seje v trenerko ali pižamo. Glede pranja oblačil je pojasnil, da polni pralni stroj kdorkoli pri njih doma, ne prakticirajo pa tega, da bi ob koncu zimske sezone prali plašče ali bunde. Rdečo bundo je pral v pralnem stroju, plašča Bugatti pa nikoli, prav tako ne prakticirajo, da bi po zimski sezoni plašče nosili v kemijsko čistilnico. Sam je desničar. Na SMS Bartola, ki gaje prejel ob 18:42 uri, je odgovoril šele kasneje ob 19:46 zato, ker je bil prej pred televizorjem, videl je SMS, daje neka neumnost in gaje samo odložil, šele potem, ko je šel sedeti za mizo, pa mu je bilo dolgčas in je s humorjem odgovoril. Na vprašanje zakaj se ni, če mu je bilo dolgčas, deset minut prej, ob 19:36 uri javil na klic Roka Grecsa, je pojasnil, daje bil utrujen po celem dnevu, Grecsa pa je zelo težko razumeti, še posebej zvečer in mu je že velikokrat prej naredil popolnoma enako. Na vprašanje ali se spomni pogovora s Farkašem glede seznama za fentanje, je obtoženi povedal, da ne ve, kje je to bilo, kdaj je bilo, kako je bilo in kako je on do tega prišel. Njegov šef Danijel je njegov dober prijatelj in so se ves čas hecali. Ne ve od kje je Farkaš to pobral. Na izrecno vprašanje ali je ta debata s Farkašem potekala, je obtoženi povedal, da ne ve, ne ve kje naj bi bila ta debata, ker si nista bila tako blizu, da bi se kar tako pogovarjala. Enkrat sta šla v bife, ampak se o tem nista pogovarjala. S Farkašem sta bila politična nasprotnika in sta si tako večkrat izmenjala kakšne bodice v „šank stilu“, ne pa kakršnekoli resne grožnje. Obtoženi ni vedel kako to, da se je kritičnega večera ob 20:06 uri na njegovem telefonu, ko je prejel SMS od Bartola, izpisala bazna postaja AVARN03, sam in njegov telefon sta bila ves čas doma. Sam se nikoli ni zanimal za nakup pištole. Na vprašanje zakaj si je potem ogledoval spletne strani, ki ponujajo v prodajo pištole različnih znamk, je odgovoril, da je sam dr. kemijskih znanosti, tehnika ga zanima in ko je streljal v Dum Dumu si je šel ogledati kaj to dejansko predstavlja, kaj je, iz čiste radovednosti. Leta 2014 je kar precejkrat obiskal te strani, tudi v službenem času. Zato je tudi 31.10.2014 na internetu iskal ključne besede „riffle gun“. Iz kakšnega razloga je shranil na računalniku sliko oškodovanca (dne 28.6.2013 in 2.7.2013), obtoženi ni znal pojasniti. Mogoče je bil v tistem času objavljen kakšen članek v časopisu.
