26. Kot je bilo obrazloženo zgoraj, je obtoženi leta 2009 dobil odpoved iz krivdnih razlogov, torej v času, ko je bil direktor KI oškodovanec Janko Jamnik. V zvezi s tem je pred delovnim sodiščem tudi več let potekal sodni spor, saj je obtoženi vložil tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Obtoženi je po letu 2009 prav tako podajal kazenske ovadbe in prijave na druge institucije npr. prijava na Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) v oktobru 2013 (priloga A23-A26), pošiljal je maile naslovljene na zaposlene KI. V oktobru 2013 je obtoženi podal na upravni odbor KI tudi pritožbo v zvezi z nedopustno odtujitvijo rezultatov raziskovalnega dela (priloga A38, A59 - list. št. 21), to odtujitev pa je očital prav Jamniku. V istem mesecu pa je na KPK podal tudi prijavo suma koruptivnega dejanja ob namernem uničenju raziskovalne opreme s strani KI (list. št. 69-70) v kateri je oškodovancu očital, da je bil že v času direktovanja Petra Venturinija kot predsednik Znanstvenega sveta KI seznanjen s potekom uničenja obtoženčevega laboratorija in njegove raziskovalne enote, po prevzemu direktorskega položaja pa je Jamnik nadaljeval z aktivnostmi v isto smer, se pravi daje preprečeval ponovni zagon sistemov na KI. Iz prijave nadalje izhaja, daje Jamnik zato, da bi se izognil možnim očitkom koruptivnega dejanja, obtoženca spomladi 2011 kazensko ovadil zaradi suma odtujitve ionskega kromatografa in nekaj druge opreme. Da je bila po mnenju obtoženca takšna ovadba popolnoma neutemeljena, je razvidno iz njegovega odgovora z dne 18.4.2011 (list. št. 71-75). V januarju 2014 je obtoženi na PU Ljubljana SKP naznanil kaznivo dejanje kraje intelektualne lastnine (list. št. 60-63) v kateri je navedel, da se prijava nanaša na protizakonito odtujitev rezultatov 17 letnega raziskovalnega dela in predajo le-teh v uporabo avstralski firmi, podpisnik škodljive pogodbe na slovenski strani pa je oškodovanec kot direktor KI. V prijavi je še navajal, daje bila škodljiva pogodba podpisana 12.1.2011, torej približno eno leto in pol potem, ko ga je KI (direktor Janko Jamnik) redno odpustil iz krivdnih razlogov. Iz prijave je nadalje še razvidno, daje po mnenju obtoženca v pogodbi z avstralsko skupino popolnoma neupravičeno navedena tudi njegova žena dr. Marjana Novič (med drugim navaja, da ima žena popolno neznanje s področja ionske kromatografije) in mu o dogodkih, ki so predmet prijave, ni povedala ničesar vse do januarja 2012. Prav tako je obtoženi še navedel, daje želel direktor Jamnik iztržiti dokajšnji denar za posredovano znanje. Obtoženi je na koncu prijave strnil ugotovitev, da so se tudi po odpustitvi iz KI nanj izvajali pritiski (odvitje vijakov na kolesu njegovega avta, vdor v zasebno pošto in poskus kraje identitete, dve leti po odpovedi je bil seznanjen, da je KI proti njemu vložil kazensko prijavo zaradi odtujitve ionskega kromatografa, še ena kraja intelektualne lastnine v zvezi s projektom analize enostavnejših eksplozivov in njihovih ostankov po aktivaciji). Obtoženi je še zapisal, da mu je s krajo intelektualne lastnine in rezultatov več kot petnajstletnega raziskovalnega intenzivnega dela KI onemogočil nadaljevanje tega dela na drugi instituciji, uničili so mu družino, saj je v celotno dogajanje vmešana njegova žena, v slovenski raziskovalni sferi je ožigosan, v mednarodni raziskovalni areni pa so mu v celoti onemogočili prigarano sodelovanje z eminentnimi skupinami iz Amerike, Avstralije in Evrope. Med drugim je obtoženi avgusta 2014 podal tudi kazensko ovadbo zoper oškodovanca in KI v zvezi s kršitvijo moralnih pravic, ta pa je bila oktobra 2014 zavržena s strani Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani (obtoženi je sklep o zavrženju prejel dne 21.10.2014), obtoženi pa je takoj zatem in sicer 29. oktobra 2014 podal dopolnitev svoje prijave oz. ovadbe (list. št. 237- 241). Prav tako je obtožencu v oktobru 2014 potekla pogodba za določen čas pri dotedanjem delodajalcu Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Enako je v mesecu oktobru 2014 (dne 17.10.2014) obtoženi zaposlenim na KI poslal mail (priloga A38, A55, list. št. 151, 283-284) z dostopom do spletne povezave, kjer je bila po obtoženčevih navedbah zbrana korespondenca in dopisi, ki kažejo na to, da je uprava KI jasno vedela kaj dela, ko mu je načrtno uničevala laboratorij in skupino, predvsem pa se mu zdi pomemben elektronski dopis takratnega ministra Zupana, ki je dal Venturiniju zeleno luč za obtoženčevo eliminacijo. Obtoženi je mail zaključil s stavkom: „Pred nami je vikend, če ga preživim, sledijo v ponedeljek nove zanimivosti, če lahko fazam te tragedije lahko tako rečemo“. Iz vpogleda v navedeno spletno povezavo je razvidno, da so bili na njej zbrani različni dokumenti, ki so se nanašali na nepravilnosti v zvezi s projektom, ki gaje leta 2008 izvajal obtoženi (gre za pritožbo sodelavcev zoper dejanja obtoženca, odgovor KI v zvezi z dopisom obtoženca glede plagiatorstva z dne 11.4.2014, slike laboratorija pred in po „uničenju“, pritožba obtoženca z dne 19.8.2013 naslovljena na predsednico Znanstvenega sveta KI), dopis obtoženca z dne 14.10.2008 poslan tedanji ministrici Mojci Kucler Dolinar v zvezi z nepravilnostmi na projektu, dopis obtoženca v katerem pravi, da bo pričel s serijo objav dokumentov, ki so nastajali med njegovo diskvalifikacijo, eliminacijo in končno profesionalno likvidacijo na KI, pritožbe obtoženca z dne 22.6.2004 namenjene tedanjemu direktorju Venturiniju, kjer prijavlja nepravilnosti v zvezi z neupravičenim prilaščanjem intelektualne lastnine, ki naj bi jo zakrivil dr. Ogorevc ter dokumentacija v kateri obtoženi predstavlja naslednji sklop mobinga povezan z dogajanjem na Tasmaniji v letih 2003 in 2004.
27. Glede na vse navedeno sodišče z gotovostjo zaključuje, da se obtoženi kljub temu, daje bil iz KI odpuščen že leta 2009, s tem dejstvom nikakor ni mogel sprijazniti, saj je podajal prijave na različne inštitucije, vodil je spor pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, prav tako pa je še vedno različnim zaposlenim na KI pošiljal maile, iz njihove vsebine pa je razvidna grenkoba obtoženca, nesprijaznjenost s tedanjo situacijo, predvsem pa je razvidno, daje obtoženi sebe dojemal izključno kot žrtev (govoril je o lastni eliminaciji, likvidaciji in diskvalifikaciji) ob popolnem pomanjkanju sposobnosti kakršnekoli objektivnosti. Da pa je za to gotovo krivil tudi direktorja Janka Jamnika pa je mogoče sklepati na podlagi dejstva, da je prav Jamnik podpisal obtožencu odpoved delovnega razmerja, Jamnik je obtoženca ovadil na policiji zaradi odtujitve opreme, obtoženi je izrecno zoper Jamnika podal kazensko ovadbo in prijavo na KPK, iz prijave na KPK, ki jo je obtoženi podal oktobra 2013 pa je razvidno, da v njej oškodovancu očita, da je bil že v času direktovanja Petra Venturinija kot predsednik Znanstvenega sveta KI seznanjen s potekom uničenja obtoženčevega laboratorija in njegove raziskovalne enote, po prevzemu direktorskega položaja je Jamnik nadaljeval z aktivnostmi v isto smer, se pravi da je preprečeval ponovni zagon sistemov na KI. Tudi iz obtoženčeve naznanitve kraje intelektualne lastnine v januarju 2014 je jasno razvidno, daje takšno odtujitev očital prav Jamniku, ker naj bi Jamnik po njegovo želel iztržiti dokajšnji denar za posredovano znanje. Navsezadnje tudi iz zagovora obtoženca izhaja, da je bil naperjen proti oškodovancu. Tako iz izjave na policiji, katere vsebino je potrdil v preiskavi, izhaja, daje bil oškodovanec podpisnik pogodbe o odpovedi o zaposlitvi, da gaje oškodovanec pri izvedbi naloge - projektno delo za MORS še naprej onemogočal na različne načine, zlasti z omejevanjem prostora in denarja, da je oškodovanec prepovedal, da bi mašino iz Nove Gorice pripeljal nazaj na KI, da ga je oškodovanec kazensko ovadil zaradi suma, da je obtoženi to mašino ukradel. Nadalje je tudi povedal, da je zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja sprožil tožbe pred sodiščem in da je izgubil na vseh inštancah, vključno na Ustavnem sodišču, po vseh teh postopkih pa je bil strašansko razočaran, dejansko se mu je sesul ves življenjski slog. Da se je zaradi tega obtožencu porušil svet, izhaja tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca Kravosa, ki je povedal, da je obtoženi „izgubil svojo bit“. Čeprav je obtoženi na koncu izjave povedal, da odgovornosti za to stanje ne pripisuje nobeni konkretni osebi, temveč meni, daje šlo za vodstveni kader KI, pa sodišče temu delu zagovora ne sledi, saj je obtoženi na ta način skušal prikazati, da ne krivi oškodovanca (in se na ta način po oceni sodišča razbremeniti). Ravno nasprotno namreč izhaja iz predhodnih njegovih izjav o oškodovancu ter vseh njegovih ovadb in prijav, ki so bile naperjene izrecno zoper direktorja KI - torej oškodovanca. Obtoženi je ob zaslišanju svoje sestre tudi sam povedal, da mu je bilo v času, ko je imel prometno nesrečo (torej leta 2012) vse grozljivo, sesuval se mu je svet, bil je brez denarja in ga je ravno takrat doletela ovadba s strani KI, da je ukradel mašino. Kot je bilo obrazloženo že zgoraj, pa je to ovadbo, ki je tako negativno vplivala na obtoženca, podal ravno Jamnik. Tudi priča Tanja Šarabon, ki je bila kot predstavnica KI navzoča na obravnavah pred delovnim sodiščem, je povedala, daje bilo čutiti, da gre za neko zamero s strani obtoženca, daje bil obtoženi zelo intenziven v svojem čustvovanju in je osebno jemal stvari, bilo je rečeno, da mu je oškodovanec uničil življenje, družino in kariero. Enako izhaja iz izpovedbe Urške Bassin, odvetnice, ki je zastopala KI pred delovnim sodiščem in je potrdila, da je bil obtoženi v teh postopkih posebnež, ni šlo za običajen spor, gotovo je šlo za zamero. Zaslišan na glavni obravnavi je obtoženi tudi skušal prikazati, da se je sprijaznil z dejstvom, da je bil odpuščen in je vse to pustil za sabo, vendar tudi temu glede na vse že zgoraj navedeno (izpovedbe prič, listinska dokumentacija) ni mogoče slediti. Navsezadnje so se obtoženčeve aktivnosti od konca leta 2013 do konca leta 2014 še stopnjevale, ko je oktobra 2013 podal dve prijavi na KPK (v eni izrecno izpostavlja oškodovanca) ter podal pritožbo na upravni odbor KI, januarja 2014 je na PU Ljubljana naznanil kaznivo dejanje kraje intelektualne lastnine (kjer ponovno izpostavlja oškodovanca), avgusta 2014 je podal kazensko ovadbo zoper oškodovanca in KI v zvezi s kršitvijo moralnih pravic (ta je bila zavržena oktobra 2014), oktobra 2014 je podal dopolnitev ovadbe, oktobra 2014 je tudi zaposlenim na KI poslal mail, konec oktobra pa je tudi pregledoval spletne strani, kjer je mogoče kupiti orožje. Vse te aktivnosti v oktobru 2014 pa sovpadajo tudi z dejstvom, da je takrat obtožencu prenehala pogodba za določen čas na FKKT ter dejstvom, daje oškodovanec Tatjani Jamnik Skubic nekaj dni pred smrtjo povedal, da je obtoženi izgubil vse sodne postopke in gre lahko samo še na Evropsko sodišče. Enako je potrdil priča Janez Levec in sicer da mu je oškodovanec tri tedne pred smrtjo povedal, daje stvar z obtoženim zaključena, ker je na zadnji instanci izgubil tožbo. Sodišče tako ugotavlja, da obtoženi decembra 2014 ni imel več česa izgubiti.
