30. Sodišče, kot je bilo obrazloženo že zgoraj, v celoti sledi zaključkom izvedenca, saj je svoje mnenje izdelal na podlagi opravljenega intervjuja ter opravljenih testov z obtoženim. Prav tako je mnenje dodatno pojasnil zaslišan na glavni obravnavi in na vsa vprašanja odgovoril jasno in prepričljivo. Njegovemu mnenju v delu, da se obtoženi z odpovedjo službe na KI še vedno ni sprijaznil, da ga to še vedno močno vznemirja, pa sodišče sledi tudi iz razloga, ker je tudi iz obtoženčevega zagovora, po oceni sodišča jasno razvidno, da se še vedno čuti oškodovan in je vznemirjen zaradi vsega kar se je dogajalo na KI v času njegove zaposlitve. Navsezadnje je obtoženi tudi v času, ko je bil v priporu, v intervjuju novinarjem razlagal o krivicah, ki so se mu dogajale, predvsem kraji intelektualne lastnine - gre za članka Demokracije z dne 15.9.2016 in 20.10.2016 na list. št. 3578-3582. Prav tako pa se izvedenčeve ugotovitve o obtoženčevih osebnih lastnostih skladajo z izpovedbami prič - zaposlenih na KI ter listinsko dokumentacijo (gre za prijave, ovadbe in maile obtoženca). Tako se npr. ugotovitev izvedenca, da ima obtoženi veliko kritik na račun šefov, obenem pa je obtoženca strah, da bi sam postal šef, sklada z izpovedbo Venturinija, da je enkrat obtožencu predlagal, da bi bil odgovoren za neko napravo in skupino, pa si obtoženi na koncu tega sam ni želel. O kritiki šefov je obširno izpovedal Ogorevc, ki je bil obtožencu nadrejen. Ugotovitev izvedenca, da gre pri obtožencu za paranoidna doživljanja se skladajo z izpovedbo Medena, da mu je obtoženi povedal, da so mu na avtu namerno odvili kolo, pa tudi priča Farkaš (njegova izpovedba bo podrobneje povzeta v nadaljevanju sodbe) je izpovedal, da mu je obtoženi rekel, da naj bi mu insinuirali prometno nesrečo, pri tem pa je omenjal Jamnika & company ter UDBO, prav tako je priča izpovedal, daje obtoženi nastavljal stvari po pisalni mizi, da preveri ali mu je kdo kaj premikal. Ugotovitev izvedenca, da se pri obtožencu agresivnost izraža v prikriti obliki v smislu verbalne kritike in pritožb ter da skuša projicirati težave na druge ljudi ter okriviti druge ljudi, je potrjena z izpovedbami prič Gaberščka, Metelka, Ogorevca, Venturinija, Korenčanove, Novak Tušarjeve, Hočevarja in Pintarja ter maili, ovadbami in prijavami obtoženca.
31. Tekom postopka je bil postavljen tudi izvedenec psihiatrične stroke dr. Matej Kravos. Iz njegovega pisnega izvedenskega mnenja izhaja, da je obtoženi nadpovprečno inteligentna oseba, normalna osebnost, nima motenj osebnosti, je dosleden, natančen, z jasno izdelanimi cilji, premočrten, čustveno topel, z žarom, energetsko dobro opremljen, pripaden ideji. Obtoženi je usmerjen v delo pri čemer je poklic sočasno vir preživljanja, dela, dokazovanja, preživljanja prostega časa in konjiček. Zaradi doslednosti in jasno izdelanih kriterijev in zaradi analitičnega, argumentiranega komuniciranja je verjetno v okolju v katerem je delal, bil navzven konflikten in je zaradi tega prihajal v spore. Deluje odkrit, oseba argumenta in nepopustljiv do te mere, ko dokaže svoj prav ali se mu dokaže, da nima prav. Pri obtožencu ni ugotovil duševne motnje. Pri osebni zdravnici je bil obravnavan zaradi prilagoditvene motnje, kije prehodna duševna motnja in je bila reakcija na dogajanje v službi, kasneje so se simptomi najverjetneje nekoliko poglobili, zato je stanje prediagnosticirala v anksiozno depresivno motnjo, ki je prav tako epizodična duševna motnja. Že pred leti je začel jemati antidepresiv (Cipralex), ki ga prejema še sedaj in preprečuje, da bi se anksiozni in depresivni simptomi ponovili, posebej zato ker se vzrok (nesoglasja v delovnem okolju) niso razrešila v okviru obtoženčevih pričakovanj. Pri obtožencu je za obdobje zadnjih sporov v delovnem razmerju in času sodnih postopkov pred obravnavanim, ugotovil znake škodljivega uživanja alkohola (ki pa je večinoma prehodna duševna motnja), stisko si je lajšal tudi z uživanjem alkohola, zato je bil tudi na pregledu pri psihiatru, vendar zdravljenje ni bilo potrebno. Obtoženčevo mišljenje je analitično, glede funkcioniranja izstopata provokacija, zbadanje, iskanje ustreznega sogovornika, kije odziven, poučen in pripravljen na odprt dialog. Vsi opisi reagiranja na subjektivne krivice, ki jih je doživljal, je reševal po pravni poti in se ob tem posluževal še posredovanja sporočil z dodatnim pritiskom. Načeloma obtoženi dvomov ali nedorečenosti ne prenese. V pogovoru odreagira s protiargumentom, besedno, agresivni del je vezan na govor in pisno obliko komuniciranja. Manipulacijo uporablja kot način prepričevanja in stimuliranja sogovornika k čim bolj plodnemu pogovoru. Obtoženi, glede na razpoložljive podatke, mnenja v zvezi z odpustitvijo ni spremenil, a je odločitev sodišča v veliki meri sprejel. Verjetno izstopa zadnje razočaranje iz leta 2014, ko naj bi KI kot svoj proizvod prodal obtoženčevo programsko opremo oz. delo. To je odprlo stare rane. Ves čas pogovora se popolnoma distancira od tega obdobja. Obtoženi deluje sprijaznjen s tem, da je moral sprejeti odločitev sodišča o pravilnosti prekinitve delovnega razmeija in ne deluje kot oseba, ki bi gojila zamere, a je za to v veliki meri odgovoren tudi časovno dolg pripor in teža obtožbe. Obtoženi poudarja svoje nestrinjanje z delom in ustrojem KI kot celote, posamezne direktorje omenja le glede na posamezna obdobja. V bistvu je bil v konfliktu z vsemi oz. je bil konflikt na ravni avtoritete in manj na osebni ravni. Dejstva je sprejel po razumski plati, čustveno ostaja občutek zagrenjenosti in razočaranja, a je vse nadgradil z altruizmom. Tesnoba je bila pri obtožencu povezana z dogajanji na KI in je bila prisotna v času delovnega razmerja in v času sodnih postopkov, jeza je bila povezana z izgubo službe in izrazitejša za zadnji sporni dogodek (ko naj bi mu odtujili njegovo programsko opremo). Vendar tesnobe in jeze izvedenec ne more oceniti kot negativni, obtoženi se je ves čas boril za svoj prav, uporabljal je različne načine dokazovanja svojega prav, a zlonamernih ne ugotavlja. Jezo in tesnobo obvladuje s pogovori, dopisi, pritožbami, tožbami, zbadanji, telesno aktivnostjo, delom in sproščanjem (tudi streljanje). Osnova za spoprijemanje s stresom je delo. Agresivnost v smeri razdiralnosti pri njem ni podana, agresivnost kot sestavni del osebnosti, ki posamezniku zagotavlja obstoj in preživetje pa je in to zelo dobra in se pri njem odraža v delu, uspešnosti na znanstvenem področju, tekmovalnosti, zbadanju, izzivanju h komunikaciji in nasprotovanju avtoriteti. Razdiralnih oblik izvedenec ne ugotavlja, razen morda v zadnjem obdobju službovanja, ko je vse bolj prihajal v nasprotja z vodstvom, a so si pričanja prič preveč nasprotujoča in premalo natančna, da bi bilo mogoče bolj natančno oceniti. Impulzivno reagiranje pri obtožencu v okviru običajnih življenjskih in stresnih dogodkov ni možno. Sicer je čustven, energetsko dobro opremljen, intenziven v komunikaciji, a dovolj inteligenten in izkušen, da lahko obvladuje svoja čustva. Izjema so ekstremna stanja, kjer pa se sodeč po razpoložljivih podatkih ne razlikuje od večine ljudi. Pri njem je manipulativnost podana kot oblika komunikacije, ne pa kot sredstvo za pridobivanje koristi.