38. Sodišče izpovedbam prič povzetih v prejšnji točki obrazložitve sledi v celoti, saj se tudi medsebojno skladajo. Tako je mogoče zaključiti, da so anonimke oškodovanca zelo vznemirjale, prav tako pa so bile tudi povod za spremembo v njegovem obnašanju. Oškodovančeve težave v svojstvu direktorja na KI so se tako sprva začele že julija 2013 s prijavo na KPK v zvezi z delom Dušanke Janežič, njenega sina Mateja Janežiča in njegovega dekleta Ivane Uršič. Ugotovljeno je bilo namreč, da je Janežičeva ob prihodu v službo s kartico evidentirala tudi navzočnost sina in njegove partnerke, čeprav sploh nista bila na delovnem mestu. Prijavi je sledila interna preiskava ter nato oktobra 2013 izredna odpoved zaposlitve vsem trem vpletenim. Kot izhaja iz izpovedb prič, je zaradi navedenega potekal pred delovnim sodiščem tudi spor, oškodovanec pa je Janežičevo zaradi njenih vez in poznanstev ter političnega vpliva jemal kot grožnjo, vendar ne grožnjo v fizičnem smislu, temveč grožnjo v smislu svoje direktorske pozicije. Težave oškodovanca pa so se nato nadaljevale v letu 2014 in sicer z dvema anonimkama, prva je bila podana januarja, naslednja pa aprila. Priče so opisale oškodovančev odziv na anonimke kot pretiran. Priča Gaberšček je povedal, da je izjemno burno odreagiral nanje, zelo so ga prizadele in je govoril, da ga bodo uničili, jemal jih je kot nekaj usodnega, razumel jih je kot precejšnjo grožnjo, ki lahko uniči njegovo kariero in pozicijo. Tudi Maša Korenčan je potrdila, da so oškodovanca anonimke iztirile, njegova reakcija je bila pretirana, šlo je za zasliševanje kdo bi lahko bil in je vrtal in vrtal. Tudi Janez Levec je povedal, da so anonimke bile poslane na vse možne institucije v državi, vse časopise, novinarji so oškodovanca klicali in ga spraševali na nekulturen način kar gaje znerviralo. Prav tako je Meta Skumavec povedala, da so se po prvi anonimki stvari zelo spremenile in je vse postalo skrivno, oškodovanec seje distanciral, bilje zaskrbljen, zaklepal je pisarno. Oškodovančeva žena Tatjana Jamnik Skubic je povedala, da je bil oškodovanec zelo občutljiv in je vsako konfliktno situacijo jemal zelo resno. Glede na navedeno sodišče z gotovostjo zaključuje, da je spremembo v oškodovančevem obnašanju v zadnjem letu pred smrtjo nedvomno mogoče pripisati anonimkam na katere je pretirano odreagiral, očitno pa jih je jemal kot grožnjo svoji poziciji in karieri, kar je povsem razumljivo, zlasti ob upoštevanju izpovedbe njegovega prijatelja Mirana Gaberščka, ki je povedal, da se je oškodovanec spremenil, spremenile so se njegove vrednote, zanimala sta ga denar in slava. S časom anonimk pa sovpada tudi prošnja oškodovanca svoji tajnici Meti Skumavec, da naj v primeru, da se mu kaj zgodi, sprazni njegov predal v pisarni in sicer njegove osebne stvari. Skumavčeva se sicer na glavni obravnavi ni natančno spomnila kdaj ji je to rekel, mogoče dve leti nazaj, vendar pa je po predočenju vsebine uradnega zaznamka iz katere izhaja, da je bilo to pred približno enim letom, le to potrdila. Sodišče glede časa sledi navedbam priče takoj po dogodku (obvestila so policisti od nje zbrali dne 19.12.2014), ko seje prav gotovo bolje spominjala podrobnosti kot zaslišana na glavni obravnavi dne 9.12.2015. Glede na to, da je od anonimk dalje oškodovanec postal distanciran, pričel je zaklepati pisarno, Skumavčeva ni imela več dostopa do njegovega računalnika, je tako razumeti tudi njegovo prošnjo Skumavčevi v zvezi z njegovim predalom. Očitno je namreč oškodovanec v zvezi z anonimkami sumil nekoga iz KI, tudi Skumavčeva in Gaberšček sta namreč to potrdila in pojasnila, da je anonimke moral pisati nekdo, kije dobro poznal delovanje KI in pravila znotraj KI, čemur je mogoče tudi pripisati vse njegove spremembe v obnašanju. Čeprav je Skumavčeva izpovedala, daje bil oškodovanec kritičnega dne 16.12.2014 zelo živčen in je bil ves čas na telefonu, pa sodišče to ponovno povezuje z anonimkami, saj iz izpovedbe Korenčanove izhaja, da je oškodovanec to, da je brskal po telefonu, po mailu in da je hodil ven iz sobe, zadnje čase kar naprej počel in ni šlo za odstopanje od obnašanja v zadnjem letu.
39. Številne priče so izpovedale in opisale tudi osebnost oškodovanca. Miran Gaberšček je povedal, daje bil z Jamnikom zelo dober prijatelj do leta 2010, 2011, ko je Jamnik pričel svoj drugi mandat in se je takrat tudi bolj zaprl vase, spremenil je način obnašanja do vseh. Prej se je rad posvetoval in je veliko govoril, potem pa je nekako nehal, nisi vedel kakšni so njegovi plani, zanimal ga je denar, kar prej ni bil primer. Direktor KI naj bi predvsem zagotavljal kvaliteto znanja in razvoja projekta, kar je Jamnik prej počel zelo dobro, tudi kasneje, vendar je manjkal njegov angažma, on je želel imeti samo bleščeče rezultate, ne bi pa vlagal toliko napora v to. Sam mu je to tudi očital zato sta se distancirala. Jamnik je imel en tak šarm in se je znal ljudem zelo prikupiti, imel pa je tudi problematično komponento, saj je bil zelo inteligenten človek in sicer, kadar je imel nek cilj, je znal zelo pritisniti na ljudi in jih spraviti v kot. Sam sebi seje zdel močan. Z oškodovancem je imel dolg pogovor na to temo 2.9.2014 in sam mu je takrat povedal, da ga zanima samo še denar in slava, kar je Jamnik sprejel brez ugovora, Jamnik pa mu je tudi povedal, da so se mu v zadnjem času spremenile nekatere vrednote. Ker ga je sam zelo dobro poznal, lahko reče, da je imel eno zadevo, ki je ni hotel povedati. Jamnik mu nikoli ni rekel, da mu kdo grozi (tudi Novica je dojemal bolj kot neko tegobo, nevšečnost), bilje močan človek, se mu je pa zdel zadnje mesece potrt, zaskrbljen, oškodovanec je obžaloval, daje prišel v neke čudne situacije. Sam je mnenja, da je imel Jamnik poleg anonimke neko skrivnost, vendar pa nima niti najmanjšega indica kaj bi to lahko bilo. Na glavni obravnavi je Gaberšček še dodal, daje bolj izrazite spremembe pri oškodovancu opažal v zadnjem letu 2014, skozi celotno leto. Priča Muharem Husić je povedal, daje srečal Jamnika 12.12.2014 pred tajništvom in takrat mu je Jamnik rekel, da se z njim želi pogovoriti in slišati njegovo mnenje, ni pa rekel o čem in kdaj, tako je ostalo nerazčiščeno o čem seje želel z njim pogovoriti. Husič je tudi izpovedal, da mu je Gaberšček povedal, da je Jamnik svojemu očetu rekel „mene bodo ustrelili, umrl bom pred tabo“. Sodišče ugotavlja, da sicer tega ni potrdil priča Gaberšček, je pa oškodovančev oče Anton Jamnik res smiselno potrdil tak pogovor s sinom. Husič je tudi povedal, da ga je Jamnik seznanjal s tem, da je obtoženi pošiljal elektronska sporočila, katerim Jamnik ni polagal posebne pozornosti. Priča Nataša Novak Tušar je povedala, da je bil oškodovanec vizionar, hotel je prestavljati meje in to ljudem ne paše preveč, zato je pri nekaterih ljudeh naletel na razumevanje, pri večini pa ne, tega pa ni znal nežno vpeljati in je mogoče izzval tudi malo konfliktov. Priča Albin Pintar je povedal, da je imel Jamnik korekten odnos do zaposlenih, vzpodbujal jih je in se veselil uspehov raziskovalcev KI, bil pa je tudi zelo dosleden človek in je zahteval, da se določeno delo opravi z maksimalnim angažmajem. Priča Tatjana Jamnik Skubic je povedala, da je oškodovanec vedno iskal kompromise, ni bil človek prepirov, bil pa je zelo občutljiv, vsako konfliktno situacijo je jemal zelo resno in želel z vsemi stranmi najti kompromis. Oškodovanec ji nikoli ni povedal, da bi mu kdaj kdo izrekal kakšne grožnje, če pa bi se to dogajalo, misli da bi ji povedal, ker sta se pogovarjala o njunih službah, tudi njo je kdaj vprašal za kakšen nasvet. Ne ve tudi zakaj bi dobival grožnje. Sama ni zaznala, da bi se mož v zadnjem času kaj spremenil. Priča Anton Jamnik, oče oškodovanca, je povedal, da mu je oškodovanec en teden preden je bil ustreljen, ob pogovoru rekel, da ga bodo pospravili, da ima sovražnike, da mu delajo krivico. Sam ga je vprašal kdo je največji sovražnik, pa mu je povedal, da Novič in Janežičeva, da ima s tem težave, ki ga bremenijo in ima na sodišču kar naprej ene stvari za urejati, namesto da bi se ubadal z zaposlenimi, z mladimi, mora hoditi na sodišče in se spraševal, kdaj se bo to zaključilo ter rekel, da vse kaže do smrti. Za Janežičevo mu je povedal, da je politično in finančno močna in seje zato boji. Oškodovanec mu je tudi povedal o dogajanju na sodišču v zadevi Janežič, daje imela nekega drznega advokata, kije oškodovancu na sodišču rekel, da si bo zapomnil s kom ima opravka pa tega sodnica ni hotela zapisati. Sina so tudi obtožili, da gradbeni material odvaža v Kranjsko Goro in da z njim tam gradi vikend, kar pa ni bilo res, ta neresnica pa ga je tako bolela, da je bil tako vznemirjen od teh stvari ter da ima nepravilne dohodke, šlo je za anonimko. Oškodovanca je bilo sram, da bodo objavili višino njegove plače in to gaje tako motilo, bolj kot delo. Ni prenesel, da se godi krivica, bilje preveč pošten. Sestra oškodovanca Metka Petek Jamnik je povedala, da sta se z oškodovancem videla doma enkrat na teden ali enkrat na štirinajst dni. Oškodovanec je omenjal grožnje, gospa Janežič in obtoženi sta bila omenjena kot ta dva od katerih je dobival grožnje, kaj drugega pa ni znala povedati. Priča Marjan Bele, prijatelj oškodovanca, je povedal, da sta se z Jamnikom pogovarjala tudi osebne stvari. Večkrat se mu je Jamnik zaupal o težavah, bile so anonimke (z njihovo vsebino ni bil seznanjen) in grožnje, ne ve pa točno kaj je to bilo. Prav tako mu je bil znan primer Dušanke Janežič. Vse, kar ni bilo v smislu dela, je oškodovanca obremenjevalo, mu jemalo čas in energijo. Kar je bilo z obtožencem in Janežičevo mu je bilo naporno, hodil je na sodišča in to ga je obremenjevalo. Jamnik je bil človek dogovorov, delal je premišljeno, vedno je iskal optimalno rešitev, vedno seje skušal dogovoriti in je bil razumen. Dvigoval pa je kriterije za napredovanje, zato je prišlo tudi do konfliktov. Priča Draško Veselinovič je povedal, da je z oškodovancem precej sodeloval zadnjega pol leta pred umorom v zvezi s črpanjem evropskih sredstev za raziskovalne programe, večkrat sta se dobivala na KI in izven KI, skoraj vsak dan sta se tudi srečala pred OŠ kamor so hodili njuni otroci. Enkrat poleti 2014 ali v začetku septembra 2014 sta bila na KI zelo dolgo skupaj, kakšni dve uri in takrat mu je oškodovanec zelo „pojamral“, da je odpustil nekega človeka, s katerim je imel same težave in da se mu je grozilo in podobno. Daje temu človeku dal možnost in celo neka raziskovalna sredstva, da bi imel mir in naj dela, vendar po enem letu ni bilo nobenih rezultatov, zato ga je odpustil in potem mu je grozil in potem kazenske ovadbe in tako naprej. To osebo je res izpostavil kot ekspliciten problem. Tudi sam je pri Jamniku začutil nek nemir, ko se je govorilo o razmerah na KI, vendar so tudi časi taki, daje težko biti direktor v podjetju. Ni pa mu Jamnik govoril o ljudeh, ki jih je odpustil, ker niso hodili v službo. Priča Janez Levec je povedal, da je bil oškodovanec prijeten, nekonflikten in spoštljiv človek. Ko je postal direktor, so njune vezi postale močnejše, k njemu je vsak teden prihajal na posvet, bila sta več kot samo delovna kolega. Vedel je za konflikt Janežič, okoli tega je oškodovanec večkrat prišel k njemu in povedal kako stvar poteka. Tri tedne pred smrtjo je bil tudi pri njemu in mu rekel, daje vsaj z obtoženim stvar zaključena, daje obtoženi na zadnji instanci izgubil tožbo in zdaj upa, da bo imel mir. Pol leta nazaj mu je tudi omenil težavo. Na KI so namreč želeli zamenjati dobavitelja za toplo hrano in so za to že imeli novo firmo, pa je oškodovanec prišel k njemu in rekel, da jih ne bodo vzeli, da so bili pri njemu, sam sicer ne ve ali je bilo to fizično ali po telefonu, ni povedal od katere firme, ampak da so mu rekli samo, da to ne bo dobro, če bo to naredil, zato so opustili to možnost in dobavitelja niso zamenjali. To je bila edina stvar, ki je bila neke vrste grožnja. Sam pri oškodovancu pretirane zaskrbljenosti ni opazil, skrb bi lahko bila povezana v zvezi s tem ali bodo dobili t.i. teaming z Max Planck inštitutom. Priča Meta Skumavec (bila je vodja glavne pisarne na KI, tajnica direktorja) je povedala, daje z oškodovancem delala skupaj 6 let in sta se videvala vsak dan. Sama je prišla na KI takrat, ko je šel obtoženi stran, zato ji podrobnosti glede odpustitve niso znane. Ve, daje obtoženi mesec ali dva nazaj (priča je bila zaslišana 12.1.2015) pošiljal neke maile zaposlenim na KI, vendar se v to ni poglabljala, ker se je ni tikalo. Oškodovanec ji teh mailov ni nič komentiral, bilo pa je tečno, ker je obtoženi nadlegoval cel inštitut, misli pa, da so mu kasneje blokirali mail in se je to končalo. Njej je bil oškodovanec super, bil je precej hierarhično usmeijen, bil je pač vodja, zelo spoštljiv do vseh, pošten, z njim je bilo zelo prijetno delati, bilje sposoben, razgledan, inteligenten, imel je cilje. Trudil se je biti fer do zaposlenih, imel pa je tudi kakšne, ki jih ni imel preveč rad in je to znal tudi pokazati. Tiste, ki so mu bili fajn, ki so se trudili, jih je vodil dobro. Imel je rad pridne in sposobne ljudi. Od svojih zaposlenih je zahteval veliko. Parkrat v zadnjem letu se oškodovanec ni želel javiti na neznano številko in je potem sama preverjala kdo je bil. Ko so npr. ugotovili, da je številka od sodelavca, se je oškodovanec oddahnil. Sama misli, da se oškodovanec ni nikogar bal, ni seji zdel preplašen, bil pa je velikokrat zaskrbljen. Sama misli, da je to v zvezi z anonimkami. Ta zaskrbljenost, sprememba v odnosu oškodovanca, je bila tudi nezaupljivost oškodovanca do zaposlenih.
