94. Sodišče ugotavlja, da je obtoženi tekom postopka svoj zagovor spreminjal in prilagajal dokaznemu postopku, kar pa je povsem nelogično in neživljenjsko pa je to, da se je s potekom časa obtoženi vedno bolje spominjal podrobnosti, celo nekaterih podrobnosti o katerih na policiji (6 dni po dogodku) oz. zaslišan v preiskavi (8 dni po dogodku) ni izpovedoval oz. je izpovedoval drugače kot zaslišan na glavni obravnavi (eno leto po dogodku). Sodišče ne verjame, da seje s potekom časa obtožencev spomin izboljšal ali celo obudil, temveč ugotavlja, daje obtoženi na glavni obravnavi predvsem poskušal zapolniti vrzeli v svojem predhodnem zagovoru, prilagoditi svoj zagovor drugim izvedenim dokazom in se na tak način razbremeniti. Obtoženi je tako glede kritičnega dne 16.12.2014 v svoji izjavi na policiji povedal, da se je del dopoldneva in popoldneva nahajal na Krasu in seje ob 16:00 uri odpravil proti Ljubljani, kjer je ob prihodu domov pred podhodom sosednjega bloka srečal svojo ženo. Skupaj sta šla v stanovanje, hči Jera je bila doma, žena pa se je pričela pripravljati na inštitutsko sindikalno zabavo, ni pa povedala, kje se bo to odvijalo. Od doma je odšla okoli 19 ure, hči je ostala doma, sam seje razkomotil in ni imel namena oditi od doma. Misli, da seje preoblekel v modro trenerko in mikico sive barve. Ležal je na kavču pred TV, hči Jeraje okoli 19:30 ure odšla od doma na telovadbo, sam je gledal TV, ob 21:30 je bila najava večernih poročil o streljanju na Viču brez ostalih podatkov. Po 22 uri se je hči vrnila, vprašal jo je, če je slišala za streljanje na Viču, zatem je na računalniku preko spleta spremljal novice in ugotovil, da je šlo za streljanje direktorja KI. Okoli 23:30 ure se je domov vrnila žena, vsa prestrašena in ga vprašala, če je slišal, da so ustrelili Jamnika, pa ji je povedal, daje o tem bral. Sam nikoli ni bil na območju restavracije Via Bona, samo peljal se je mimo na lokacijo Merkurja ali Sokola, nazadnje nekako 8 dni nazaj. Telefonske komunikacije kritičnega večera se ni spominjal, so ga pa o tem spraševali že v prvem razgovoru. Takrat je pogledal na telefon in tisti čas ni opazil nobenega kontakta na svojem telefonu. Na izrecno vprašanje ali je prejel v tistem dnevu kakšen SMS z neobičajno ali nenavadno vsebino, je povedal, da se česa takega ne spominja, prav tako sam ni pošiljal nobenega SMS-ja. Sam je bil kritični večer ves čas doma, prav tako njegov telefon. Povedal je tudi, da ni imel nobenega stika z eksplozivnimi snovmi in strelnim orožjem oz. strelivom vsaj pol leta. Nazadnje je bil na strelišču Dum Dum po novem letu 2014, takrat je plačal članarino in postrelil 50 nabojev. Glede prisotnosti delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem v vzorcih zavarovanih z njegovih las in rok, je zagotovil, da to ne more biti v povezavi s streljanjem, ker več kot pol leta ni streljal in so zavarovani sledovi gotovo nekega drugega izvora, kot strokovnjak se glede izvora teh sledov ne more opredeliti, lahko pa pove, da kuha oglje in mila ter si dela kreme. V preiskavi je povedal, da pri delu na kmetiji pogosto uporablja brusilne stroje, kar bi lahko bil razlog za zaprašene najdene delce na njegovih rokah in obrazu. Kritičnega večera je, ko je bil sam doma, pregledal pošto na internetu. Ves čas, ko je bil doma, je imel mobilni telefon na mizi. Dejansko je tisti večer dobil dva SMS-ja, na prvega je odgovoril, na drugega pa ne. V lokalu ter parkirišču Via Bona ni bil nikoli, ve pa, kje se nahaja. Sodišče ugotavlja, da obtoženi neposredno po dogodku zaslišan na policiji in v preiskavi nikoli ni trdil, da se je po prihodu domov kritičnega dne iz Krasa preoblekel v pižamo, omenjal je le, da je možno, da se je preoblekel v mikico in trenerko. Sele ob zaslišanju na glavni obravnavi je pričel omenjati preoblačenje v pižamo (ta okoliščina je namreč pomembna, ker je obramba ves čas postopka trdila, da bi se moral obtoženi, če bi bil res on storilec, po odhodu hčere iz stanovanja še preobleči). Obtoženi se na policiji sploh ni spominjal nobenih SMS-jev z nenavadno vsebino, šele v preiskavi jih je pričel pojasnjevati, s tem da je v nasprotju s podatki pridobljenimi iz njegovega in Bartolovega telefona trdil, da je odgovoril le na prvi SMS, ne pa tudi na drugega. Povsem drugače pa je na glavni obravnavi obtoženi natančno pojasnjeval vsebino poslanih SMS-jev, razloge zakaj in kdaj je na SMS odgovoril, celo v nasprotju s podatki pridobljenimi iz njegovega in Bartolovega telefona pa je trdil, da mu je Bartol poslal 3 SMS-je. Splošno znano je dejstvo, da spomin s časom bledi, zato se človek vedno najbolje spominja podrobnosti neposredno po dogodku, nikakor pa se ne more podrobnosti spominjati bolje po poteku enega leta kot neposredno po dogodku. Zato sodišče obtoženčevim pojasnjevanjem v zvezi s SMS-ji na glavni obravnavi ne sledi (ko je točno vedel kdaj je prejel SMS-je, kaj je odpisal in kdaj), saj se na policiji niti ni spominjal SMS-jev, v preiskavi pa se je spominjal le enega svojega odgovora na SMS. Prav tako glede preoblačenja sodišče sledi prvotnim navedbam obtoženca, da obstaja možnost, da se je preoblekel v trenerko in mikico, ne pa v pižamo, kar tudi pomeni, da obtoženi po odhodu hčere iz stanovanja ni potreboval dodatnega časa za preoblačenje. Obtoženi je zaslišan v preiskavi povedal, da ve kje se nahaja Via Bona, kar je tudi logično in življenjsko glede na dejstvo, da stanuje v bližini že vrsto let (žena je povedala, da sta poročena 33 let in ves čas živita na Žaucerjevi ulici) ter da je sam povedal, da se vsaj enkrat tedensko vozi v Interspar na Viču, pa občasno na lokacijo Merkurja in v fitnes Sokol, kar vse je v neposredni bližini Via Bone. Zato sodišče njegovo navajanje na glavni obravnavi, da le približno ve kje je Via Bona, šteje za sprenevedanje. Obtoženi je zaslišan v preiskavi povedal, da je kritičnega večera, ko je bil sam doma, pregledal pošto na internetu. Tak zagovor obtoženca je izpodbit z zapisnikom o preiskavi podatkov elektronskih naprav (točka 77 obrazložitve) iz katerega izhaja, da je imel obtoženi prenosni računalnik prižgan med 18:06 uro ter 18:29 uro, nato pa je bil računalnik izklopljen vse do 22:09 ure. Obtoženi je na glavni obravnavi to razhajanje med njegovim zagovorom in podatki o pregledu njegovega računalnika pojasnjeval z izgovorom, da je čista rutina, da ko se usede za pisalno mizo, prižge računalnik, pregleda pošto in dnevne novice, ta rutina pa ga je pripeljala do tega, da je kriminalistom med preiskavo rekel, da se bo skoraj gotovo videlo, da je bil doma, ker je bil na mreži, vendar se je kasneje izkazalo, da točno v tem času ni bil. Sodišče je že zgoraj poudarilo, da je spomin vedno najbolj svež in neokrnjen tik po dogodku. Obtoženi je osem dni po dogodku v preiskavi izrecno trdil, da je bil v kritičnem času na računalniku (pregledal je pošto na internetu), ko pa je bil tak njegov zagovor izpodbit, pa se je na glavni obravnavi pričel sprenevedati. Sodišče njegovemu pojasnjevanju na glavni obravnavi o rutini ne sledi tudi iz razloga, ker je bila ob 20:06 uri kritičnega večera na obtoženčevem mobilnem telefonu zaznana bazna postaja AVARN03 (o bazni postaji se bo sodišče izreklo še v nadaljevanju), poleg tega pa je obtoženi kritičnega večera ob 19:36 uri prejel na svoj telefon klic od Roka Grecsa, na katerega pa se mu ni javil. Tudi priča Grecs je to potrdil in povedal, da gaje 16.12. klical zvečer zato, da bi mu naročil milo, vendar se mu ni javil, javil se mu je naslednji dan. Obtoženi je šele v svojem zagovoru na glavni obravnavi pričel podrobno pojasnjevati zakaj se na klic Grecsa ni javil (pred tem v preiskavi tega klica sploh ni omenjal) in sicer, da ima Rok cerebralno paralizo in ima zato izjemno težavo z govorom in hojo, da običajno zvečer ne odgovarja na telefon, razen če ni nujno, tako tudi tisti večer ni odgovoril, po celem dnevu je bil utrujen in je vedel, da se bosta mučila razumeti drug drugega. Sodišče se je sicer res samo prepričalo na glavni obravnavi, da ima priča Grecs težave z govorom in hojo, vendar sodišče pojasnjevanju obtoženega, zakaj se tistega večera ni javil na klic, ne sledi. Priča Grecs je izpovedal, da z obtoženim nista imela določenih ur kdaj se običajno kličeta, večinoma je sam klical obtoženca, se je pa tudi zgodilo, da mu obtoženi ni dvignil telefona. Sodišče ugotavlja, da so glede telefonskih kontaktov med obtoženim in Grecsem najbolj objektivni podatki obtoženčevega telefonskega prometa. Natančna analiza obtoženčevega telefonskega prometa za obdobje od 1.9.2014 do 21.12.2014 (priloga A37) namreč izpodbije obtožencev zagovor. Razvidno je namreč, da ne drži njegov zagovor, da običajno ne odgovaija zvečer na telefon, razen če to ni nujno, saj so bili telefonski pogovori obtoženca tudi v večernem času, poleg tega pa so bili tudi povsem običajni tako dnevni pogovori z Grecsem, dnevni in večerni SMS-ji z Grecsem, prav tako pa tudi večerni pogovori z Grecsem (npr. dne 8.9.2014 ob 21:47 uri, dne 20.9.2014 ob 21:19 uri, 23.9.2014 trije pogovori med 21:00 in 21:39 uro, 14.10.2014 ob 21:10 uri, 31.10.2014 ob 20:50 uri, 1.11.2014 ob 21:13 uri, 7.11.2014 ob 18:40 uri ter 18:46 uri, 30.11.2014 ob 21:20 uri, 12.12.2014 ob 20:06 uri). Ni pa tudi logično njegovo zatrjevanje, da se na klic Grecsa, ki je bil njegov prijatelj s katerim sta bila pogosto v telefonskem kontaktu, ni javil, ker je bil utrujen, po drugi strani pa je obtoženi kritičnega večera odgovarjal na nenavadne SMS-je Bartola, ki ga sploh ni poznal, in sicer mu je odgovoril ob 19:49 uri, po svojem zatrjevanju na glavni obravnavi zato, ker mu je bilo dolgčas (torej 13 minut po tem, ko se na klic Grecsa zaradi preutrujenosti ni javil) ter ob 20:10 uri. Tako sodišče tudi na podlagi dejstva, da se obtoženi Grescu ni javil na telefon kritičnega dne cca tri minute preden je bil umorjen oškodovanec, da v kritičnem času ni bil na računalniku (kot je to trdil v preiskavi) ter se je njegov telefon vklopil na bazno postajo AVARN03 zaključuje, da ne gre verjeti zagovoru obtoženca, da je bil ves večer sam doma. Sodišče tudi ne sledi zagovoru obtoženca, da ni vedel, kje je imela žena sindikalno zabavo. Obtoženi je bil sam dolga leta zaposlen na KI, poleg tega je bila tudi še po njegovi odpustitvi vsa leta na KI zaposlena tudi njegova žena. Novoletne sindikalne zabave so bile na KI vsako leto, v Via Boni so bile že več let zapored (kar izhaja iz izpovedbe priče Muharema Husića, da je bila novoletna zabava v Via Boni v letih 2010, 2011, 2013 in 2014). Žena je obtožencu povedala, da gre na sindikalno zabavo (navsezadnje je to povedala tudi svoji hčeri in obtoženčevi sestri), zato sodišče pojasnjevanjem obtoženca in njegove žene, da obtoženi ni vedel kje je zabava, glede na dejstvo, da je bila zabava v Via Boni že več let zapored, ne sledi. Navsezadnje sta se zagovor obtoženca in izpovedba njegove žene izkazala za neverodostojna tudi v drugih delih, je pa tudi obtoženi sam s seboj prišel v nasprotje, ko je po eni strani trdil, da ne ve, kje je bila sindikalna zabava, ker se z ženo o službi nista pogovarjala, po drugi strani pa je trdil, da ko je njegova žena kritičnega večera prišla domov, jo je bilo strah, saj sta se o službi dosti pogovarjala. Tudi dejstvo, da se je obtoženčeva žena oddahnila, ko je prišla kritičnega večera domov in videla parkiran obtožencev avto na istem mestu ter da je obtoženi sam povedal, da ga je po prihodu domov prvo vprašala, če je bil doma (saj je očitno tudi sama pomislila na obtoženca kot storilca), izpodbija zatrjevanje Marjane Novič, da obtoženi ni vedel kje je sindikalna zabava.
