IZVEDENSKO MNENJE ZA KRVNE SLEDI - IZVEDENEC PESCHEL
113. Iz pisnega izvedenskega mnenja izvedenca za krvne sledove prof. dr. Oliverja Peschla izhaja, da je izvedenec ponovno pregledal jakno Bugatti, poslano pisno dokumentacijo, skico in fotografije. Tudi po dodatni preiskavi jakne, je izvedenec enako kot to izhaja iz poročila NFL, ugotovil, da na jakni Bugatti niso bili najdeni nobeni krvni sledovi. Izvedenec je ugotovil, da sta bila dva strela izstreljena iz različnih smeri, prvi strel z leve spredaj proti desni zadaj in drugi z leve zadaj spodaj proti desni spredaj zgoraj. Da je šlo za prav takšno zaporedje obeh strelov je spričo okoliščine, da se na podlagi potekov razpok na podlagi Puppejevega pravila lahko vzpostavi sekvenca poškodb, tak zaključek po mnenju izvedenca Peschla sklepčen. Posledično je moralo priti do jasne spremembe prostorske postavitve v oseh med strelcem in predelom glave prizadetega. Glede na premičnost glave oz. trupa se po mnenju izvedenca zdi ta sprememba osi brez težav možna zaradi obračanja glave in trupa prizadetega in ni nujno pogojena s premikanjem strelca. Ker je šlo za poškodbe z izstrelki kalibra 7,65 mm s polnim plaščem, je na podlagi obstoja dveh poškodb zaradi strelov, ki sta obtičala v telesu, prej izhajati iz nižjih energetskih vrednosti v primerjavi s sicer običajno sestavo kalibra 7,65 mm. Pri kalibru 7,65 mm ponavadi v bistvenem opažajo prestrelitve lobanje (na glavni obravnavi je ob tem še pojasnil, da je energija izstrelka lahko različna glede na uporabo dušilca, vrsto izstrelka in vrsto orožja). Vsekakor gre tu delno za izstrelke, ki so prileteli močno tangencialno glede na glavo prizadetega in ki s tem nad-proporcionalno veliko energije oddajo ob poševnem predoru kosti (na glavni obravnavi je ob tem še pojasnil, da tangencialni poteki glede na glavo prizadetega pogojujejo višjo oddajo energije kot v primeru, če je glava prizadetega pod pravim kotom). V toliko navsezadnje po mnenju izvedenca tudi ni mogoče izključiti, da gre za standardno izdelavo s kalibrom 7,65 mm in standardno orožje s kalibrom 7,65 mm, četudi na to zgolj na podlagi morfoloških ugotovitev ni mogoče zanesljivo sklepati. Sklep glede strelne razdalje zgolj na podlagi morfoloških danosti ter ugotovitev obdukcije ni mogoč. Da se zgolj ugotoviti, da manjkajo tipični kriteriji za absoluten ali relativen strel iz bližine oz. kontaktni strel (na glavni obravnavi je ob tem pojasnil, da je vsaka strelna razdalja nad nekaj centimetri oddaljenosti med površino glave in ustjem orožja možna). Omejitev strelne razdalje, ki bi to presegala, zgolj na podlagi morfoloških znakov strelnih poškodb sodnomedicinsko ni mogoča oz. je ni mogoče zagovarjati. Ocene strelne razdalje na 50 do 70 cm po obdukcijskem mnenju z njihovega stališča ni mogoče preizkusiti. Glede na to, da je šlo za dve poškodbi iz strelov, kjer je izstrelek obtičal v telesu, je treba edini izstop krvi pričakovati na vstopnih strelnih poškodbah. Pri tem lahko pride do t.i. sledi povratnega brizganja (na glavni obravnavi je ob tem pojasnil, da kri in delno tudi tkivo s strani vstopne rane brizgnejo nazaj), lahko pa pride tudi do kapljičnih sledi, odtočnih sledi in v primeru gibanja do sledi, ki nastanejo v posledici odmeta. Očitno je bilo celostno ugotovljeno znatno izstopanje krvi, če se upošteva nanos krvi na tleh, ki je podoben luži (na glavni obravnavi je ob tem pojasnil, da se poleg večjega nanosa krvi na tleh v bližini nahajajo tudi odpadki embalaže kot da gre za medicinski material, zato gre sklepati, da je prizadeti na tem mestu ležal in bil medicinsko oskrbljen). S sodnomedicinskega vidika je razumljivo, da so strelne poškodbe vodile do nezmožnosti ravnanja, ki je nastopila sorazmerno hitro, vendar to (torej takojšnja nezmožnost ravnanja) v nobenem primeru ni nujno (na glavni obravnavi je ob tem pojasnil, da ni nujno, da so bili streli podani na tem mestu kjer je ležal). V toliko ni mogoče s končno gotovostjo izhajati iz tega, da je do strelnih poškodb tudi dejansko prišlo za osebnim avtomobilom Opel Meriva, čeprav ta kraj očitno predstavlja končni položaj obstreljenca. Glede na opozorila na medicinsko oskrbo ter okoliščino, da najdenih nanosov, ki so značilni za kri, ni mogoče šteti za zelo značilne za t.i. backspatter sledi (sledi povratnega brizga), je mogoče po mnenju izvedenca razpravljati, da gre pri tu opisanih nanosih krvi tudi za sekundarne kontaminacije v okviru medicinske oskrbe oz. odvoza poškodovanca (na glavni obravnavi je izvedenec bolj razumljivo pojasnil, da visoko karakteristične sledi za strele na osebnih avtomobilih niso našli in je do najdenih krvnih sledi lahko prišlo tudi v posledici medicinske oskrbe in odvoza). Jasna in razumljiva rekonstrukcija telesne drže ali položaja telesa obstreljenca v razmerju do osebnega avtomobila zgolj na podlagi sledi ni mogoča v toliko, kolikor ni mogoče sprejemljivo sklepati, da se je ta verjetneje lahko zadrževal za obema dokumentiranima avtomobiloma. Iz krvnih sledi se ne nakazuje, da je obstreljenec v trenutku streljanja stal pred ali med osebnima avtomobiloma. Zaradi teh razlogov tudi ni mogoče napraviti razumljivega sklepa, da bi bilo na obtoženčevi jakni treba pričakovati nanose, ki so značilni za kri. Glede na okoliščino, da ne gre za kontaktne strele oz. strele iz absolutne ali relativne bližine, tako in tako ne bi bilo utemeljeno pričakovati nanosov krvi na jakni storilca v obliki krvnih sledi, ki bi jih bilo neposredno povezovati s strelom. Sekundarne krvne sledi zaradi kasnejšega stika bi bile izvzete od navedenega, tu izvedene raziskave pa niso nakazovale niti na to.
114. Izvedenec Peschel je bil zaslišan tudi na glavni obravnavi, kjer je ponovno pojasnil svoje ugotovitve iz izvedenskega mnenja. Povedal je, da zato, ker ni šlo za strel iz relativne ali absolutne bližine oz. nastavljeni strel, krvnih sledi na oblačilu storilca ni sprejemljivo pričakovati. Seveda lahko pride do prenosa krvi, če pride do kontakta pred, med ali po nastanku ran s strelom, toda tudi to ni nujno in ni bilo mogoče ugotoviti v predmetnem primera. Povedal je tudi, da sam 100% ne more ugotoviti kateri strel je bil prvi in drugi, če pa je izvedenec sodne medicine na podlagi Puppejevega pravila ugotovil, da je bil prvi strel št. 1 in drugi strel št. 2, šteje te ugotovitve za korektne in utemeljene. Po predočenju, da je izvedenec Zupanc ugotovil, da strelna razdalja ni bila med 50 in 70 cm temveč najmanj 50 cm ali najmanj 70 cm, je izvedenec Peschel povedal, da se po njegovih izkušnjah znaki strela iz relativne ali absolutne bližine kažejo, kar se tiče zgolj morfologije rane, in do teh znakov ne pride že po nekaj centimetrih oddaljenosti. Če ni dodatnih dokazov kot je nanos ostankov strela okoli vstopne rane, potem po njegovih izkušnjah omejitev strelne razdalje ni mogoča, torej ne glede na ostanke po streljanju se da zgolj na podlagi morfologije rane reči, da je strelna razdalja morala znašati najmanj nekaj centimetrov. Omejitev glede vprašanja koliko več kot nekaj centimetrov s stališča morfologije rane ni mogoča in bi bila ugotovljiva s preiskavo ostankov streljanja. Po njegovem vedenju je prišlo v predmetnem primeru do ukrepov čiščenja okoli rane, zato je gotovo problematična tudi ocena situacije z ostanki streljanja, na kar je opozoril tudi izvedenec Manthei. Izvedenec je tudi pojasnil, da v primeru ozke povezanosti med ustjem orožja in zgornjo površino glave, predvsem na glavi ker imamo pod kožo ravno kost, pride zaradi vstopa plinov v strelni kanal do nastanka votline z ostanki po streljanju in do zelo značilne vstopne rane, V predmetnem primeru pa tega ni bilo zaznati. Zato zaključuje, da je bila strelna razdalja večja kot le nekaj centimetrov med ustjem orožja in glavo. Koliko večja je bila pa ne more povedati. Strelna razdalja lahko znaša 20 cm, 1 m, 3 m, 5 m, tega sam ne more razlikovati. Pri strelnih ranah lahko pričakujemo relativno hitro nesposobnost delovanja, gotovo pa v tem primeru nimamo opravka s strelnimi ranami, ki bi povzročile takojšnjo nesposobnost delovanja prizadetega. Zato je mogoče, da seje prizadeti po prvem strelu in morda tudi po drugem strelu lahko do določene mere gibal v prostoru. Predvsem gib glave in trupa, ki bi bil začet pred prvim strelom, se je lahko brez nadaljnjega nadaljeval po prvem in drugem strelu.
115. Izvedencu Peschlu je bilo predočeno tudi mnenje Maštruka v delu, ki se nanaša na krvne sledi (gre za mnenje z dne 30.11.2015, 14.-16. točka), prav tako so mu bile predočene skice, ki jih je izdelal Maštruko in prikazujejo po Maštrukovem mnenju položaj strelca in oškodovanca ob prvem in drugem strelu (priloge B210-219) ter fotografije iz ogleda kraja dejanja (priloga A165-A217). Sodišče zaradi lažjega razumevanja zato že na tem mestu povzema tisti del Maštrukovega mnenja, ki se nanaša na krvne sledi.
