116. V dopolnitvi mnenja z dne 30.11.2015 (točke 13-17) je Maštruko opravil rekonstrukcijo dogodka oz. položaja teles udeležencev dogodka na podlagi krvnih madežev najdenih na avtomobilih Opel Meriva in Honda. Na glavni obravnavi je ob tem še pojasnil, da v zraku nastanejo kroglice premera 2 do 5 mm, ki z veliko hitrostjo brizgajo iz rane. Če te kroglice krvi zadenejo kakšen objekt navpično pod pravim kotom, na tem objektu nastane krožni krvavi madež. Če pa kapljice krvi zadenejo podlago pod ostrim kotom, pa nastanejo podolgovate krvne sledi (tipično eliptične oblike). Pri tem ima elipsa daljšo in krajšo polos, daljša os kaže smer iz katere je prišla kapljica krvi, iz delitve daljše in krajše osi pa se lahko izračuna kot pod katerim je kapljica krvi zadela podlago. Maštruko v pisnem mnenju navaja, da na Oplu Meriva obstajajo sledi krvi na strehi ter zadnji bočni levi strani kabine, ki so na fotografijah št. 64-77 označene s skupno oznako 5. Te sledi krvi so na strehi krožne oblike, premera okoli 3 mm, na levi bočni strani kabine pa imajo ovalno obliko z izrazito iztegnjeno obliko z razmerjem male in velike polosi med 1:2 in 1:3. Velika polos krvnega madeža določa smer iz katere je priletela posamezna kapljica krvi, trigonometrijska funkcija arkus-sinus razmelja male in velike polosi pa določa kot pod katerim je posamezna kapljica krvi zadela določeno ploho avtomobila. To pomeni, da so kapljice krvi krožne oblike na strehi avtomobila zadele streho pod kotom približno 90 stopinj, to pa pomeni, da so padle navpično iz neba. Navedeno pomeni, daje strelna rana iz katere so priletele kapljice krvi bila nad ravnijo strehe avtomobila, tako da so kapljice krvi pod delovanjem gravitacijske sile v padajoči liniji zadele zgornjo ploho strehe pod kotom od približno 90 stopinj. To pomeni, da je bil ob zadetku oškodovanec v stoječem vzravnanem položaju telesa in se je nahajal v bližini zadnjega levega kolesa avtomobila Opel Meriva. Ostale kapljice krvi se nahajajo na zadnji levi bočni strani kabine in imajo izrazito padajočo linijo in naklon v smeri daljše polosi, kar pomeni, da so padale poševno navzdol (fotografije št. 70, 71, 74). Ker sta oškodovanca dva strela zadela v levo stran glave in torej ni izhodnih strelnih ran, sklepa, da sta krvaveli le dve vhodni strelni rani na levi strani glave oškodovanca. Iz navedenega Maštruko sklepa, da je v trenutku zadetka v levo stran glave moral biti oškodovanec v stoječem položaju in je z levo stranjo glave bil obrnjen proti levem zadnjem delu avtomobila. Ker je izvedenec za sodno medicino ugotovil, da je bila strelna razdalja od 50-70 cm, to pomeni, da je strelec streljal proti oškodovancu iz nekoliko nižjega položaja, ki se nahaja približno na sredini zadnje strani avtomobila Opel Meriva. Na istem avtomobilu obstajajo krvne sledi tudi na zadnji strani, to je na petih vratih avtomobila in na zadnji registrski tablici. Te sledi so označene s skupinsko oznako 6 in so prikazane na fotografijah št. 78-90 na katerih je razvidno, da gre za številne krvne madeže na zadnjem delu avtomobila, ki so večinoma krožne oblike premera okoli 3-5 mm in se nahajajo bistveno nižje od sledi na strehi avtomobila in sicer kar največ nekje na sredini petih vrat. Na fotografiji št. 99 in 100 je podolgovata sled krvi z delcem tkiva (označena s št. 7), ki je podobna možganski strukturi, ki se nahaja na skrajnem desnem delu zadnjega dela navedenega avtomobila. Podolgovat krvni madež ima obliko elipse, z razmerjem daljše in krajše polosi okoli 1:2,0 do 1:2,5, kar pomeni, daje ta kapljica krvi, ki je naredila madež, priletela na zadnjo ploskev avtomobila pod kotom 24 do 30 stopinj. Na podlagi skorajda krožne oblike zgoraj navedenih madežev, lahko sklepamo, da so določene kapljice krvi priletele pod pravim kotom 90 stopinj na zadnjo ploskev avtomobila. Zato lahko sklepamo, da je leva stran oškodovančeve glave v trenutku drugega zadetka v glavo bila v bistveno nižjem položaju v primerjavi s situacijo pri prvem zadetku v njegovo glavo. V trenutku drugega zadetka je bil oškodovanec zagotovo v nekem nizkem položaju, lahko da je počepnil ali da je bil v sedečem položaju telesa pri čemer je leva stran njegove glave najverjetneje bila nekje v bližini kljuke petih vrat Opla Merive. Če upoštevamo ugotovitev zdravnika sodne medicine, da je bila razdalja streljanja nekje med 50 in 70 cm, Maštruko sklepa, daje strelec v času sproženja drugega strela imel pištolo v rokah v nekem nizkem položaju (lahko daje počepnil) in se je nahajal v neposredni bližini zadnjega desnega roba Opla Merive. Na sosednjem avtomobilu Honda obstaja le ena sled v obliki krvnega madeža in sicer na zadnji levi strani, spodaj levo na zadnjih tretjih vratih Honde. Ta sled je označena s št. 8. Na fotografijah je vidno, da je to krvna sled v obliki podolgovatega madeža dolžine okoli 3 cm in širine okoli 3 mm v najširšem delu ter da poteka navzdol in zapira kot od 45 do 50 stopinj v odnosu na horizontalo. Če je krvna sled št. 8 nastala iz oškodovančeve rane, je na to pozicijo kapljica njegove krvi priletela v trenutku sproženja drugega strela v oškodovanca. Zaradi velike oddaljenosti od krvnih sledi št. 5, ki izvirajo iz prvega strela, do sledi št. 8, je izključena možnost, da bi krvna sled št. 8 lahko nastala že pri prvem strelu. Krvne sledi št. 6 in 7 na avtomobilu Opel Meriva ter krvna sled št. 8 na avtomobilu Honda so torej nastali v trenutku sprožitve drugega strela, ko je bil oškodovanec v nizkem položaju, pri čemer je bila leva stran njegove glave v neposredni bližini kljuke petih zadnjih vrat avtomobila Opel Meriva. Strelec je v tem trenutku moral biti v nekem nizkem položaju, najverjetneje je počepnil, nahajal pa se je v neposredni bližini zadnjega desnega roba navedenega avtomobila, ustje cevi pištole pa je moralo biti okoli 50- 70 cm oddaljeno od vhodne strelne rane na levi strani oškodovančeve glave. Glede na takšne ugotovitve je strelec najverjetneje bil nekje med krvno sledjo št. 7 na avtomobilu Opel Meriva in krvno sledjo št. 8 na avtomobilu Honda. Sled št. 8 na avtomobilu znamke Honda pokaže kolikšen je bil doseg kapljic krvi iz strelne rane na levi strani oškodovančeve glave v trenutku sproženja drugega strela. Iz navedenega Maštruko sklepa, da je strelec v tem trenutku bil v dosegu kapljic krvi, kar pomeni, da bi njegove pesti, rokavi in prednja stran zgornjega oblačila morali ravno tako biti poškropljeni - kontaminirani s krvjo oškodovanca. Ker na obtoženčevi jakni Bugatti niso bile najdene sledi krvi, strelec, ki je sprožil drugi strel, gotovo ni imel na sebi jakno Bugatti. Maštruko je zaslišan na glavni obravnavi enako pojasnil svoje ugotovitve v zvezi s krvnimi sledmi ter ob tem sodišču predložil tudi slikovni prikaz pozicije oškodovanca in strelca pri prvem strelu (priloge B210-B214) ter pri drugem strelu (priloge B215-B219).
117. Sodišče temu delu Mastnakovega mnenja v zvezi s krvnimi sledovi ne sledi. Maštruko je namreč že sam v dopolnitvi mnenja navedel, da so bile sledi na kraju dogodka merjene s centimetrsko natančnostjo, tak način merjenja sledi (zlasti krvnih sledi) pa ne omogoča ugotavljanja medsebojne razdalje med posameznimi sledmi krvi, poleg tega pa krvne sledi tudi niso natančno izmerjene v smislu določanja višine nad tlemi ter dolžine in širine posameznega madeža, zaradi česar pa je oteženo izvajanje analize krvnih madežev v smislu natančnega določanja položaja oškodovančeve glave v konkretnem dogodku. Zaradi navedenega Maštruko v svojem mnenju predlaga opravo 3D rekonstrukcije dogodka, vendar pa je Maštruko sam na glavni obravnavi pojasnil, da ker ne razpolaga z natančnimi podatki o krvnih sledeh (kje točno so bili, kakšen je razmak med njimi, itd.) je sam izdelal zgolj približno rekonstrukcijo in boljše rekonstrukcije glede na podatke spisa sploh ni mogoče izdelati. Poleg tega ni mogoče mimo dejstva, da je Maštruko izhajal tudi iz napačne predpostavke pri svoji analizi in sicer, da je bila strelna razdalja med 50 do 70 cm, kar pa ne drži. Ko mu je bil predočen podatek o strelni razdalji podan s strani izvedenca Zupanca na glavni obravnavi, je Maštruko povedal, da tega podatka ni imel (to kaže na pomanjkljivost in nepopolnost dokumentacije s katero je razpolagal ob izdelavi svojih mnenj), je pa zraven še pojasnil, da to v ničemer ne vpliva na položaj oškodovanca ter dejstvo, da se je strelec moral nahajati med oškodovancem ter sledjo št. 8, kar pomeni, da bi morali biti sledovi krvi na obleki strelca. Sodišče ne sledi Maštruku, saj se je ob zaslišanju na glavni obravnavi njegovo mnenje izkazalo za neprepričljivo tudi iz razloga, ker ni znal pojasniti, zakaj sledovi krvi niso bili najdeni tudi na tleh med oškodovancem ter sledjo št. 8. Izvedenec je to pojasnjeval z dejstvom, da je deževalo in so se majhni sledovi krvi na horizontalni podlagi verjetno izprali. Kljub temu, da je bilo tekom postopka ugotovljeno, da v kritičnem času ni deževalo (Maštruko je izhajal iz dejstva, da je deževalo, ta podatek mu je očitno napačno posredovala obramba, kar ponovno kaže na slabost izdelave strokovnega mnenja, ko sta oba strokovnjaka obrambe razpolagala z nepopolnimi ali celo napačnimi podatki), pa Maštruko ni znal pojasniti dejstva, da tudi če bi res deževalo, so bile kapljice krvi najdene na strehi Opla Merive, streha pa ima enak horizontalni položaj kot tla. Maštruko na glavni obravnavi sam prizna, da je to pomanjkljivost njegove verzije dogodka, ob tem pa neprepričljivo vztraja, da vsi ostali sledovi krvi kažejo na potek dogodka kot ga je sam slikovno prikazal. Nadaljnja okoliščina, ki izpodbija Maštrukove zaključke, je dejstvo, da je bil oškodovanec najden, ko je ležal na tleh, oddaljen 1 m do 1,5 metra od avtomobila Opel Meriva, kar izhaja iz prepričljive izpovedbe Horvata, ki je prvi našel oškodovanca, navedeno pa je smiselno potrjeno tudi s fotografijami luže krvi in sanitetnega materiala kjer je bil oškodovanec oskrbljen. Maštruko pa pri svojih fotografijah drugega strela (B215-B219) izhaja iz izhodišča, da je oškodovanec pri drugem strelu sedel na tleh in bil naslonjen s hrbtom na zadnji del Opla Merive, zaslišan na glavni obravnavi pa tudi pove, da je bil po njegovo položaj oškodovanca po drugem strelu tak kot ga je sam narisal in je po tem samo še padel dol na tla. Kot že rečeno pa to ne drži. Prav tako Maštruko pri fotografijah drugega strela ni upošteval, da je bil strelni kanal pri obeh strelih od spodaj navzgor pod kotom 30 stopinj in ko mu je bilo navedeno predočeno, je povedal, da je strelec pri drugem strelu moral imeti nek nizek položaj (če je bila oddaljenost velika, je moral ležati, če pa se je nahajal bliže, je lahko čepe streljal) in je to, kar je naredil, le ena delovna verzija, verjetno pa bi bilo potrebno 3D rekonstrukcijo popraviti z natančnejšimi podatki. Čeprav iz zaslišanja Maštruka na glavni obravnavi izhaja, da je v zvezi s krvnimi sledmi izdelal 100, 200 takšnih analiz, pa ni mogoče mimo dejstva, da Maštruko niti ni izvedenec za krvne sledi, njegove izkušnje s to tematiko pa so v primerjavi z izvedencem Peschlom minome, obenem pa tudi Maštruko nima znanja s področja medicine, ki se je ravno ob zaslišanju izvedenca Peschla izkazalo za bistveno pri izdelavi mnenja v zvezi s krvnimi sledmi.