118. Izvedenec Peschel je povedal, da večino pojasnil Maštruka kako je lahko prišlo do nanosov krvi na prizadetem (torej na avtomobilih), šteje iz fizikalnega stališča za sprejemljive. Vsekakor pa so narejene določene predpostavke, ki jih na noben način ne more šteti za sprejemljive. Prva premisa, ki je narejena, je, da so vse krvne sledi najdene na Opel Merivi in Hondi bile neposredno sprožene s postopkom streljanja. O drugih možnostih nastanka teh krvnih sledi se v mnenju Maštruka sploh ne diskutira. Iz slike št. 62 (priloga A196) se vidi zelo velik nanos krvi v neposredni bližini zadnjega dela Opla Merive, ta oddaljenost je od 1-1,5 metra. Sam izhaja iz tega, daje oškodovani ležal na tem mestu in je na tem mestu izgubil veliko krvi. V okolici je veliko materiala, embalaže zaradi medicinske oskrbe. Očitno je tu prišlo do zelo intenzivne medicinske oskrbe oškodovanca, vključno z nalaganjem in odvozom z medicinskim transportom. Pri intenziteti krvavenja na katerega se da sklepati glede na velikost krvavitve na tleh je sklepati, da je vsak od medicinskih pomočnikov, ki je kadarkoli imel kontakt z glavo oškodovanca, imel kontakt z njegovo krvjo in je z nadaljnjimi gibi lahko to kri prenašal naprej. Na vsakem kraju dejanja kjer so krvne sledi, imamo možnost spremembe prvotnega položaja krvnih sledi, najprej s pričami, ki priskočijo na pomoč, medicinskim reševalnim osebjem in policisti. Odvisno od primera je ali pride do majhnih sprememb na krvnih sledovih, večje spremembe krvnih sledi ravno v primerih, kjer pride do večjih krvavitev, pa so tudi možne. V mnenju Maštruka pa se na nobenem mestu ne obravnava možnost nastanka sekundarnih nanosov krvi, ki bi tako nastali. Pomembni so tudi naslednji aspekti. Krvna sled na strehi Opla Merive je razvidna na slikah 75 in 76 (priloga A203) in je v pretežni meri okrogla. Maštruko pravilno ugotavlja, da je do tega nanosa prišlo iz desnega kota, vendar ne nujno z neba, saj spregleda, da je taka sled lahko nastala tudi iz ravni pod streho Opla Merive. Krvne kapljice kažejo značaj balističnega projektila, iz njihovega izvora se pospešijo in so potem podvržene zračnemu uporu in gravitacijski sili zemlje. To pomeni, da krvna kapljica, ki izvira iz spodnje strani in je pospešena navzgor, lahko tvori zaradi gravitacijske sile zemlje lok in potem navpično pade navzdol. To pomeni, da na ta način navpično nastala krvna sled, kot tu na strehi Opla Merive, lahko brez nadaljnjega izvira iz izvora, ki leži pod ravnjo, kjer je prišlo do zadetka. Izvedenec je opozoril tudi na nadaljnjo kapljo krvi na strehi Opla Merive (priloga A203) od katerih pa je prikazano relativno največja. Visoko karakteristični nanosi krvi se odlikujejo s tem, da so nanešeni z zelo drobnimi kapljicami oz. brizgi. To je povezano s tem, da se pri strelnem dogodku zelo velika količina energije koncentrira na relativno majhni površini. To povzroči, da pride do relativno hitrega povečanja površinske napetosti krvi tako, da so zelo drobni in številni nanosi krvi visoko karakteristični za dogodke povezane s streljanjem. Takega vzorca pa tukaj ni videti. To pomeni, da v predmetnem primeru gotovo ni podan vzorec, ki bi visoko karakteristično kazal na streljanje. Zaradi tega po izvedenčevem mnenju ni dopustno to kapljo krvi enoznačno povezovati z določenim dogodkom streljanja. Ta sled je lahko nastala zaradi postopka streljanja, vendar to na noben način ni nujno. Oblika krvne sledi in maloštevilnost krvnih sledi nasprotuje domnevi, da je do te sledi prišlo zaradi postopka streljanja.
119. Na slikah št. 65-68 (priloga A198-A199) se vidijo krvne sledi, ki so na blatnik nanesene pod skoraj ravnim kotom. To pomeni, da so morale te sledi izvirati iz ravni, ki leži pod lokalizacijo teh sledi. Če se kri pospeši od spodaj navzgor in zadane ob določeno površino, potem je razpoznaven nanos od spodaj navzgor. Če do tega nanosa pride kasneje, torej po določenem času, ko je na kri že delovala gravitacijska sila, potem lahko deluje kot daje do nanosa prišlo horizontalno. Če kri zadane površino še kasneje, potem lahko deluje kot, da je kri na površino bila nanesena od zgoraj navzdol. Torej krvna sled, ki jo zaznamo v določeni višini, lahko vedno izvira iz izvora, ki leži pod to višino. Če pa imamo horizontalni nanos krvi, potem ta nanos ni mogel izvirati iz izvora, ki leži nad tem nivojem, ker sled, ki prihaja od zgoraj, bi vedno nakazovala os nanašanja navzdol, ker ne more nenadoma zaradi gravitacijske sile zemlje preiti v horizontalno smer. To pomeni, daje ta krvna sled morala izhajati iz enake višine ali manjše višine. Ta sled na sliki št. 64 (priloga A197) pa se nahaja na tem mestu, torej pod nivojem zgornjega roba gume. To pa pomeni, da je do teh nanosov krvi verjetno prišlo iz izvora, ki leži pod nivojem zgornjega roba gume Opla Merive. Takšnega strela pa si ni mogoče razložiti na podlagi predstavljenega scenarija s strani Maštruka.
120. Natančnejša rekonstrukcija oz. določitev položaja telesa oškodovanca za prvi in drugi strel po mnenju izvedenca ni niti možna niti dopustna. Maštrukovi rekonstrukciji podani za strel št. 2 nasprotujejo tudi številni drobni nanosi krvi na zadnji strani petih vrat Opla Merive. Na fotografijah 81-84 (priloga A206-A207) so vidne edine drobne krvne sledi na površinah, ki so bile nanesene tudi pretežno iz desnega kota. Po rekonstrukciji Maštruka za drugi strel pa potem ne bi bilo za pričakovati, da gre v tem primeru za okrogle sledi. Prav tako izvedenec ne šteje za utemeljen Maštrukov sklep, da sled na avtomobilu Honda, ki je označena s št. 8 pomeni, daje nujno, da bi se na jakni strelca nahajale sledi krvi. Po eni strani na noben način ne more šteti za zagotovljeno, da je ta posamezna sled imela neposredno povezavo s strelom, po drugi strani pa se iz tega gotovo ne da sklepati, da če ima posamezna sled višji oz. daljši domet, morajo vse osebe ali predmeti, ki bi bili bližje prizadetemu glede na ta domet kazati nanose krvi na oblačilih. To je ena izmed možnosti, vendar ta ni edina sprejemljiva. Sam ne šteje za sprejemljivo, da se iz obstoječih krvnih sledi naredi tako natančna rekonstrukcija kot jo je prikazal Maštruko. To je ena možnost po kateri je lahko prišlo do streljanja, vendar je le ena izmed številnih možnosti. Ena od možnosti tudi je, daje strelec pri prvem in drugem strelu stal za Opel Merivo, vendar to ni nujno.
121. Izvedenec Peschel je po predočenju slike številka 1 iz izvedenskega mnenja Sabliča, ki prikazuje položaj strelca in žrtve, povedal, da Sabličeva rekonstrukcija položaja strelca izhaja iz linearne ekstrapolacije strelnega kanala, ki je bila ugotovljena pri obdukciji s strani izvedenca medicinske stroke, vendar takšni strelni kanali ne potekajo vedno popolnoma linearno. Predvsem pri tangencialnih strelih, ki so podani v konkretnem primeru pri obeh strelih, lahko v primeru, če pride do predora lobanje, pride do znatnega preloma strelnega kanala. To pomeni, da takšno linearno podaljšanje strelnega kanala navzven oz. takšna ekstrapolacija, zaradi možnosti preloma strelnega kanala, ki ga ni mogoče izračunati, ni mogoče oz. ni dopustno. Druga še pomembnejša stvar pa je ta, da ne moremo sklepati na položaj telesa žrtve v trenutku, ko je prišlo do streljanja. Lahko je oškodovanec stal v popolnoma normalnem, vzravnanem položaju. Potem bi bilo sprejemljivo, da bi strel, ki prihaja od smeri levo spredaj v smeri desno zadaj, prišel iz smeri levo spredaj. Če pa žrtev drži glavo zaradi določenega zunanjega vzroka v nekem drugem položaju, npr. če obme glavo vstran, potem lahko brez nadaljnjega celo pri manjšem obratu oz. naklonu glave, dobite tudi horizontalni strelni kanal. Torej mnenje, daje strelec moral biti v klečečem položaju, ne more biti na noben način ugotovljeno z gotovostjo. To je zgolj ena od možnosti. Možnost, da žrtev ni držala glave popolnoma naravnost temveč pod določenim naklonom ter je bil strelec v zravnanem položaju ali do določene mere sklonjen je po izvedenčevem mnenju najmanj enako verjetna.
122. Sodišče v celoti sledi ugotovitvam izvedenca Peschla. Svoje mnenje je namreč prepričljivo obrazložil zaslišan na glavni obravnavi. Zaključka, da ni šlo za strel iz neposredne bližine in da se je oškodovanec lahko po strelih še do določene mere gibal, sta tudi skladna z ugotovitvama izvedenca Zupanca (izvedenec Zupanc je povedal, da se človek zruši sam v sebe v nekaj sekundah, Peschel pa pove, da takšne strelne rane ne povzročijo takojšnjo nesposobnost delovanja prizadetega). Predvsem je zelo jasno in logično izvedenec Peschel tudi obrazložil, zakaj ni mogoče slediti zaključkom Maštruka v zvezi s krvnimi sledovi. Sodišče kot logična sprejema njegova pojasnila, da so vedno mogoči sekundami nanosi krvnih sledi, da zaradi sile gravitacije navpično nastala krvna sled lahko vedno izvira tudi iz izvora, ki leži pod ravnjo, kjer je prišlo do zadetka sledi, da kaplja krvi na strehi Opla Merive (priloga A203) ni visoko karakteristična za dogodke povezane s streljanjem (običajni so zelo drobni in številni nanosi krvi), da je možno, da se je oškodovanec po strelih do določene mere še gibal v proštom, česar pa Maštruko ni upošteval. Glede na dejstvo, da je izvedenec Peschel po izobrazbi zdravnik, kar je za podajanje izvedenskega mnenja v zvezi s krvnimi sledovi po mnenju sodišča vsekakor potrebna izobrazba (takšne izobrazbe pa Maštruko nima), saj ni pomembno le znanje o načinu nanosa krvnih sledi, temveč tudi znanje o tem kakšno je krvavenje pri takšnih poškodbah kot jih je utrpel oškodovanec, kako se človek s takšnimi poškodbami še giblje v prostoru ipd., kar vse so odločilne okoliščine, mu sodišče v celoti sledi. Izvedenec Peschel je tudi pojasnil, da je svoje izobraževanje kot strokovni zdravnik za sodno medicino pričel že leta 1991 na univerzi v Mtinchnu. V Munchnu kjer dela, je njihov inštitut zelo velik, z 20 kolegi zdravniki, ki skupno na leto opravijo med 2.000 in 2.500 sekcij in pokrivajo območje, ki obsega 5 do 6 milijonov prebivalcev. Izvedenec je tudi pojasnil, daje med leti 1993 in 2010 skupaj s svojimi kolegi delal praktično vse krvne delikte na območju, ki ga pokrivajo. Že 10 let je tudi vodja delovne skupine za analizo krvnih sledi pri nemškem združenju za sodno medicino. Sodišče glede na tako obsežne in dolgoletne izkušnje izvedenca na področju krvnih sledov, nima nikakršnih dvomov v njegovo mnenje. Po drugi strani je Maštruko pojasnil, da je sam izdelal 100, 200 takšnih analiz, vendar pa iz njegovih strokovnih referenc tudi jasno izhaja, da ni izvedenec za krvne sledi (pojasnil je tudi, da na Hrvaškem ne obstaja strokovnjak, ki bi delal dinamično analizo krvnih sledi), kar pomeni, da so njegove izkušnje s krvnimi sledmi neznatne v primerjavi z izkušnjami izvedenca Peschla. Prav tako pa se je mnenje Maštruka tudi v drugih delih (in ne samo v delu, ki se nanaša na krvne sledi) izkazalo za neprepričljivo, kar bo še podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, zato mu sodišče v zvezi s krvnimi sledmi ne sledi, temveč sledi mnenju izvedenca Peschla torej da zato, ker ni šlo za strel iz relativne ali absolutne bližine oz. nastavljeni strel, krvnih sledi na oblačilih storilca ni sprejemljivo pričakovati.
123. Prav tako sodišče sledi izvedencu Peschlu v zvezi s pojasnili glede Sabličevih ugotovitev o položaju strelca in oškodovanca. Sodišče torej sledi, da je pozicija, ki jo je slikovno prikazal izvedenec Sablič, zgolj ena izmed možnosti, ne pa edina možna glede na dejstvo, daje Peschel prepričljivo pojasnil, da je glava zelo gibljiv del telesa ter da lahko pride do preloma strelnega kanala, zato takšno linearno podaljšanje strelnega kanala navzven oz. takšna ekstrapolacija kot jo je izvedel Sablič, zaradi možnosti preloma strelnega kanala, ki ga ni mogoče izračunati, ni mogoče oz. ni dopustno. Teh okoliščin, ki jih je izpostavil Peschel in so logično sprejemljive, pa izvedenec Sablič ni upošteval. Glede na navedeno sodišče v celoti sledi Peschlu, da je takšen položaj strelca in žrtve kot ga je prikazal Sablič zgolj ena izmed možnosti, nikakor pa ne edina. Se bo pa sodišče glede položaja strelca in žrtve ter strelne razdalje opredelilo še v nadaljevanju sodbe.