130. Izvedenec Sablič je v pisnem mnenju še ugotovil, da takšna kontaminacija kot jo navaja obtoženi v svoji izjavi z dne 30.1.2015 po enem letu streljanja praktično ni mogoča upoštevaje da: 1. je sestava vseh karakterističnih delcev detektiranih na laseh, rokah in jakni osumljenca enaka sestavi delcev iz tulca na kraju umora, obtoženi pa naj bi pred enim letom streljal iz različnih orožij (pet različnih modelov), za vsak model pa so potrebna različna streliva, torej bi bili na jakni najdeni nedvomno tudi delčki z drugačno sestavo; 2. obtoženi na strelišču ni streljal oblečen v jakno, temveč se je slekel in jakno odložil na okensko polico - konkretno pa je bilo vzorčeno na desnem in levem rokavu jakne in sicer predel od zapestja do komolcev jakne, kjer je bilo najdeno veliko delcev, kar je običajno za strelca in neobičajno za kontaminacijo; 3. jakno je obtoženi po streljanju pred cca enim letom nosil še večkrat tudi v slabem vremenu - na rokavih jakne pa je bilo najdeno veliko delcev, tudi tistih največjih do 6 mikronov, ki običajno zelo hitro odpadejo, sploh pa pri nošnji v različnih vremenskih razmerah; 4. v žepih jakne je bilo najdeno malo karakterističnih delcev (pod 5), tudi večjih od enega mikrona, obtoženi pa naj bi se kontaminiral s sedmimi delci s tem, ko je nosil roke v žep in prenesel le najmanjše delce na ravno tiste dele telesa, ki so najobičajnejši za strelca (zgornji deli palca in kazalca obeh rok in lasje); 5. na način, ki ga opisuje obtoženec bi šlo za štirikratno kontaminacijo in sicer ob streljanju obtoženca pred enim letom (1. kontaminacija njegovih rok), po streljanju ima roke v žepih in nastane druga kontaminacija žepov jakne; po enem letu po večkratni nošnji jakne obleče jakno in da roke v žep ter ponovno kontaminira roke (3. kontaminacija) in 4. kontaminacija, ko si z rokami popravi lase in kontaminira lase. To v praksi ni mogoče in je že 2. kontaminacija v stroki vprašljiva. Sodišče tem pojasnilom izvedenca Sabliča sledi v celoti, saj so logična in prepričljiva. Obtoženčevemu zagovoru, da je jakno in žepe jakne kontaminiral na strelišču, sodišče ne sledi, kar je bilo že pojasnjeno. Utemeljeno pa Sablič opozarja, da so bili na rokah in laseh obtoženca najdeni le delci antimon, barij, svinec in kositer v različnih kombinacijah, ravno ti štirje elementi pa so bili najdeni tudi v tulcu iz kraja kaznivega dejanja. Sodišče tudi sledi pojasnilom Sabliča, da bi morali biti na jakni najdeni tudi delci z drugačno sestavo, če bi držal zagovor obtoženca. Izvedenka Gebhart je sicer na jakni našla tudi delce tombak, vendar se bo sodišče do tega podrobneje opredelilo v nadaljevanju, že na tem mestu pa pripominja, da to na zaključke sodišča ne vpliva in da delci tombak pripadajo plašču naboja ne pa inicialnemu razstrelivu v netilkah. Izvedenec Sablič je namreč pojasnil, da je elementna sestava zatalin odvisna od vrste inicialnega razstreliva v netilkah in lahko v različnih kombinacijah vsebujejo najpogosteje antimon, barij, svinec, titanik, cink, silicij, kalcij in druge. Tudi Maštruko navaja, da ima strelivo v svoji sestavi lahko elemente antimon, barij, svinec, kositer, kalcij, silicij. Glede na pojasnila Sabliča in Maštruka se torej v inicialnem razstrelivu lahko najdejo tudi številni drugi elementi, pa nobeden od naštetih ni bil najden razen že večkrat omenjenih štirih elementov, ki so bili najdeni tudi v tulcu najdenem na kraju kaznivega dejanja. Ker Sablič, Maštruko, Gebhartova skladno pojasnjujejo, da večji delci odpadejo hitreje kot manjši delci (to navsezadnje izhaja tudi iz mnenja Ceha), sodišče sledi zaključkom izvedenca Sabliča, da so bili na rokavih jakne najdeni tudi večji 6 mikronski delci, zato ni mogoče, da bi ti delci izvirali iz kontaminacije na strelišču, saj je obtoženi tam streljal več kot eno leto pred umorom Jamnika. V nadaljevanju bodo predstavljeni eksperimenti, ki jih izpostavlja Maštruko in iz katerih jasno izhaja, da se pri kontaminaciji iz kontaminirane površine na osebo, ki se kontaminira, vedno prenese bistveno manj delcev kot jih je na kontaminirani površini, kar ponovno pritrjuje zaključkom Sabliča, da si obtoženi rok (in to ravno na delih, ki so najobičajnejši za strelca) in nato las ni mogel kontaminirati s tem, ko je z rokami segel v žepe v katerih je bilo majhno število delcev.
131. V dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 5.5.2015 je izvedenec Sablič pojasnil, da je sodno zaprisežen izvedenec za strokovno področje forenzično - kriminalistično tehnične preiskave za področja balistika in rekonstrukcija streljanja, preiskave orožja, eksplozij, eksplozivnih sredstev in naprav, preiskave požarov in plinskih eksplozij in nekatera druga področja. Vsa v njegovem mnenju citirana poročila o preiskavi NFL v zvezi s preiskavami SRS je upošteval kot verodostojna, saj je NFL akreditiran laboratorij po ISO/EN 17025 in ima vsakoletne pozitivne rezultate t.i. mednarodnih testov strokovnosti, zato ni bilo potrebno angažiranje strokovnjaka kemijske stroke. Sodišče ugotavlja, da je izvedenec Sablič glede na strokovna področja, ki jih pokriva, vsekakor kompetenten za podajanje izvedenskega mnenja balistične stroke, utemeljeno pa je izvedenec Sablič svoje mnenje temeljil na ugotovitvah NFL, ki je edini akreditiran laboratorij v Sloveniji za opravljanje GSR analiz.
132. V zvezi z ugotavljanjem položaja strelca in žrtve v trenutku streljanja in strelne razdalje je izvedenec pojasnil, da je pri tem upošteval poročilo NFL o vrsti orožja iz katerega je bilo streljano, poročilo ISM, da sta bila oba strela pri normalno stoječem človeku poševno navzgor pod kotom 30°, upošteval pa je tudi višino oškodovanca in obtoženca. Da je bilo streljano na področju med vozili Opel Meriva in sosednjim vozilom Mercedes A je določil na podlagi sledi najdenih na kraju (krvne sledi in mesto najdenih ostalih predmetov) ter mestom najdbe tulca (upoštevajoč pri tem izmet tulca pri pištoli FEG). Izvedenec je na sliki (list. št. 1566) prikazal tudi položaj oz. način streljanja kot ga je že opisal v svojem pisnem mnenju, na katerem je definirana poševnost drže pištole, variabilen pa ostaja natančen položaj strelca (čepeč, polčepeč ali v fazi dviga iz omenjenega položaja). To pomeni višji kot je položaj strelca, višja je lega pištole po rdeči liniji in posledično krajša je strelna razdalja. Točne strelne razdalje ni mogoče natančno določiti, iz rekonstrukcije streljanja pa izhaja, daje lahko strelna razdalja med 30 cm in cca 100 cm - odvisno od položaja strelca. Da gre za kratko strelno razdaljo v omenjenem razponu kaže nedvomno tudi kontaminacija rok ustreljenega oškodovanca s karakterističnimi delci GSR, ki nastanejo ob streljanju. Sodišče se v izogib ponavljanju glede položaja strelca in žrtve ter strelne razdalje sklicuje na točko 129 obrazložitve.