133. Izvedenec je še pojasnil, da iz zapisnika o ogledu, fotografij in vseh izvedenskih in strokovnih mnenj, ki so v spisu, ni podatka o dušilcu in tudi sam ni zasledil podatka, ki bi posredno nakazoval na dušilec. Sicer pa kot izvedenec za orožje z gotovostjo ugotavlja, da dušilec v konkretnem primeru ni bil uporabljen. Glede na ugotovljeno vrsto uporabljenega orožja (tip Walther PP) je konstrukcija omenjenega orožja takšna, da cev orožja ne gleda iz samega ohišja zaklepa (zaklep in cev sta poravnana, kar je razvidno iz slike na list. št. 1567) in pri takšni konstrukciji orožja fizično ni mogoče vrezati zunanji navoj in montirati dušilec zvoka. Iz prakse in literature izhaja, da za tovrstno orožje dušilci niso bili nikoli konstruirani. Sodišče glede uporabe dušilca ugotavlja, daje izvedenec Sablič sprva izrecno zanikal možnost uporabe dušilca glede na konstrukcijo uporabljenega orožja ter glede na to, da za tovrstno orožje dušilci niso bili nikoli konstruirani. Navedel je, da z gotovostjo ugotavlja, da dušilec ni bil uporabljen. Na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je izvedenec Sablič glede dušilca pojasnil da je to cev premera do 50 mm, dolžine 20 do 30 cm, ki ima na eni strani navoj in je potrebno dušilec priviti (ali kako drugače pritrditi) na ustje cevi orožja. V sebi ima dušilne elemente, ki zvok zaduši, da pok ni tako rezek, gre za nek zamolkel pok. Sam zaključuje, da dušilec v konkretnem primeru ni bil uporabljen zaradi konstrukcije orožja Walther PP, kije takšna, da zaklep popolnoma objema cev in cev nič ne štrli iz zaklepa in je zato tehnično nemogoče kakršnikoli dušilec priviti na takšno orožje. Trideset let je pregledoval takšno orožje (po razpadu vzhodnega bloka je bilo precej raznoraznega orožja po Evropi prenesenega v Slovenijo, ogromno tega orožja je bilo tudi s posebnimi dušilci na določenih tipih orožja), predelano orožje in se ni še nikoli zgodilo, da bi za takšen tip orožja obstajal dušilec zvoka. Sam iz svoje prakse in prakse kolegov pove, da takšnega dušilca še niso videli v 30-letni zgodovini. V praksi je tudi veliko naknadno predelanega orožja, pri večini sovjetskega orožja so bile cevi zamenjane, seveda je možno originalno cev zamenjati z daljšo cevjo in seveda na to daljšo cev potem namestiti dušilec poka, ampak to je potem že predelano orožje. S predelavo je vse možno. Sodišče izvedencu Sabliču kljub njegovi obsežni praksi glede dušilca ne more slediti, saj je izvedenec v pisnem mnenju z gotovostjo trdil, da dušilec ni bil uporabljen, ker za takšno pištolo dušilci nikoli niso bili konstruirani, na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je pri tem vztrajal in rekel, da sam takšnega dušilca v 30 letni zgodovini še ni videl, nato pa povedal, da je s predelavo orožja vse možno. Na glavni obravnavi dne 7.12.2016 je Sablič po tem, ko je izvedenec Manthei (ki ima prav tako obširno prakso na področju orožja tako kot Sablič) prepričljivo pojasnil, da se tudi na pištolo AP66 brez težav montira dušilec in tudi sam iz prakse ve, da dušilci za to orožje obstajajo, povedal, da dušilec v konkretnem primeru najverjetneje ni bil uporabljen (možno pa je), ker se v njegovi 30 letni zgodovini tak dušilec ni pojavil, prav tako pa na izstrelkih ni znakov, ki bi kazali na uporabo dušilca. Sodišče sicer verjame Sabliču, da sam v 30 letih na dušilec za to vrsto orožja še ni naletel, prav tako sledi Sabliču, da na izstrelkih ni znakov, ki bi kazali na uporabo dušilca, saj je enako potrdil tudi izvedenec Manthei. Vendar pa sodišče glede na pojasnila Mantheia, da so njemu iz prakse takšni dušilci znani (so pa sicer redki), ugotavlja, da z gotovostjo ni mogoče izključiti, da je bil v konkretnem primeru dušilec uporabljen. Najverjetneje sicer ni bil, glede na to, da so takšni dušilci zelo redki in na tulcu znakov, ki bi kazali na njegovo uporabo, ni, ni pa tega glede na izvedene dokaze mogoče zaključiti z gotovostjo. Vendar pa sodišče glede na dejstvo, da sta tako Sablič in Manthei potrdila, da ni nujno, da bi ljudje v bližnji okolici slišali pok, tudi če dušilec ne bi bil uporabljen, ter glede na dejstvo, daje bil strel iz neposredne bližine izključen, izvedenec Peschel pa je tudi ugotovil, da ni nujno, da bi bile na jakni strelca krvne sledi, ugotavlja, da tudi okoliščina ali je bil dušilec zvoka uporabljen ali ne, ni bistvena za ugotavljaje obtoženčeve krivde.
134. Izvedenec Sablič je v dopolnitvi mnenja tudi pojasnil, da je nedvomno visoko zavedanje forenzične stroke, da je kontaminacija s karakterističnimi delci GSR možna in verjetna, ko govorimo o enkratni kontaminaciji. To pomeni, da se oseba lahko kontaminira, v kolikor se nahaja v neposredni bližini strelca (od tu tudi sledi na rokah oškodovanca), oseba se lahko kontaminira s prijemanjem orožja po streljanju, oseba se lahko kontaminira tudi na strelišču. Kontaminacija na oblačilih lahko ostane tudi daljše časovno obdobje. Vse to je znano in možno, zato je forenzika izoblikovala pravila vzorčenja in same analize, ki pomagajo pravilni interpretaciji ali gre za kontaminacijo ali za strelca: 1. pomembni so predeli vzorčenja - po navodilih NFL se vzorči le po hrbtišču palca in kazalca obeh rok (izključuje kontaminacijo zaradi prijemanja orožja); 2. v poročilo je potrebno vnesti uro in datum vzorčenja in ali si je oseba prala roke pred vzorčenjem (podatek nakazuje na število najdenih delcev); 3. vrsta uporabljenega orožja, kar je pomemben podatek za vrednotenje rezultata; 4. vrsta uporabljenega streliva, s poslanimi sledmi je potrebno v preiskavo poslati tudi najdene tulce (sestava delcev mora biti enaka - to pomeni enake kovine, ki so pa lahko v različnih kombinacijah); 5. rekonstrukcija streljanja oz. določiti v kakšnem položaju in kako je osumljenec streljal, drža orožja (kar pomaga pri vrednotenju rezultatov); 6. po daljšem časovnem obdobju po streljanju se vzorči tudi iz las (iz razloga, da se običajno lasje ne umivajo tako pogosto kot roke); 7. pri hudih kaznivih dejanjih in daljšem časovnem obdobju vzorčenja po streljanju se vzorčijo tudi rokavi oblačil, kjer lahko delci ostanejo daljše časovno obdobje. Izvedenec je vztrajal pri tem, da takšna kontaminacija, kot jo navaja obramba, v praksi ni mogoča, saj naj bi šlo za štirikratno kontaminacijo ravno z enako karakteristično štirikomponentno sestavo delcev kot je v tulcu na kraju umora in to le z najmanjšimi 0,5 mikronskimi delci, dejstvo, daje bilo v žepih jakne najdeno malo delcev (statistično je dokazljivo, da je malo delcev v žepih praktično nemogoče v istem velikostnem razredu malo delcev prenesti še ravno na hrbtišče palca in kazalca obeh rok) ter dejstvo, daje na rokavih jakne bilo detektiranih veliko delcev, tudi večjih dimenzij, kar je značilno za strelca, ki je oblečen v jakno. Sodišče sledi tem pojasnilom izvedenca Sabliča. V izogib ponavljanju se sodišče pri tem sklicuje na točko 130 obrazložitve.
135. Zaslišan na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je izvedenec povedal, da se pri streljanju s takšnim kalibrom (torej 7,65 mm), ko krogla prodre skozi kožo ali skozi kost, ta rana v trenutku zapre in večinoma iz te rane v prvi fazi nič ne špricne. Tudi na razdaljah do pol metra ali pa 30 cm ali 5 cm ustje cevi orožja ne bo kontaminirano s krvnimi sledovi, zato je popolnoma normalno, da kri ne ostane na storilcu. Sodišče ugotavlja, daje izvedenec Sablič v tem delu podajanja mnenja presegel svoje strokovne kompetence, saj z medicinskim znanjem ne razpolaga, je pa ta del njegovega mnenja izpodbil tudi izvedenec Zupanc, kar je bilo že pojasnjeno. Zato sodišče v tem delu ne sledi Sabliču temveč Zupancu, v zvezi s krvnimi sledovi pa sledi izvedencu Peschlu, kar pa je bilo tudi že obrazloženo.
136. Prav tako je na glavni obravnavi dne 2.12.2015 pojasnil, da tulec najden na kraju dejanja ni bil podtaknjen, saj sta bili tudi v glavi oškodovanca najdeni dve krogli, ki sta bili preiskani in sta bili enake konstrukcije. Sodišče tem pojasnilom Sabliča sledi, saj se navedeno sklada z ugotovitvami Poročila o preiskavi z mnenjem NFL.
