142. Maštruko v 12. točki mnenja zavrača zaključke izvedenca Sabliča glede štirikratne kontaminacije na način kot jo zatrjuje obtoženi in se pri tem sklicuje na strokovni prispevek French, Morgan in Davy-ja o eksperimentalnih podatkih o sekundarnem transferju GSR delcev. V tem prispevku so namreč ugotovili, da obstaja velika verjetnost sekundarnega GSR transferja z rokovanjem strelca in osebe, ki ni bila v stiku s procesom streljanja in z rokovanjem strelca in osebe, ki je od njega vzela v roke pištolo, iz katere je bilo streljano. Prva dva avtorja pa sta v kasnejšem prispevku ugotovila, da obstaja velika verjetnost terciarnih GSR transferjev. Ugotovila sta, da se GSR delci z rokovanjem prenašajo s strelca na drugo osebo, po naknadnem rokovanju pa z druge na tretjo osebo. Zato je po mnenju Maštruka odločno zavračanje Sabliča, ki ne sprejema možnosti naknadne kontaminacije obtoženca, neutemeljeno. Sodišče ugotavlja, da Maštruko pri sklicevanju na ugotovitve prej omenjenega eksperimenta zamolči, da iz članka izhaja tudi, da se je pri stisku roke na drugo osebo preneslo bistveno manj GSR delcev kot jih je imel na rokah strelec (kar navsezadnje pritrjuje navedbam Sabliča, da je malo delcev v žepih praktično nemogoče v istem velikostnem razredu malo delcev prenesti še ravno na hrbtišče palca in kazalca obeh rok) ter da bi bili med daljšim obdobjem med streljanjem in prenosom rezultati slabši, zato je njegovo selektivno povzemanje rezultatov eksperimenta zavajajoče. Sodišče tudi ne sledi navedbam Maštruka o povezavi kontaminacije z GSR delci ter uporabo kreme za roke (in sicer da so kreme še bolj fiksirale GSR delce na kožo rok, s seganjem rok v žepe jakne pa je krema očitno držala GSR delce skupaj pri stiku delcev s tkanino ter da je krema za roke povečevala verjetnost kontaminacije prvega, drugega, tretjega in celo četrtega reda), saj tudi Maštruko sam v pisnem mnenju in na glavni obravnavi pove, da v literaturi takšnih zaključkov, kot jih zatrjuje sam, ni in tudi v zaslišanju še pojasni, da nima lastnih eksperimentov v zvezi s tem, gre zgolj za lastno mnenje, ki bazira na lastni oceni. Vendar pa s tem navajanjem Maštruko prihaja sam s seboj v nasprotje. Sodišče je namreč Maštruku na glavni obravnavi predočilo, da iz članka, ki ga je sam napisal in ga sam citira v svojem mnenju (gre za članek št. 7 z naslovom Forensic Application of an ESEM) izhaja, da začuda kreme za roke niso imele nobenega učinka na GSR delce na rokah. Po predočenju je Maštruko sicer pojasnjeval, da je bil pri tem uporabljen drugačen mikroskop, vendar je na koncu povedal, da to dejansko drži, torej da ni nobenega vpliva. Tudi izvedenec Manthei je zaslišan na glavni obravnavi pojasnil, da v nekem lastnem poizkusu, ki so ga izvajali sami, niso ugotovili nobene povezave med uporabo kreme in GSR delci. Zato tudi niso relevantne navedbe Maštruka, da bi se lahko z dodatno GSR analizo lepljivih trakcev ugotovila prisotnost krem in njihova kemijska sestava oz. njegova navajanja na glavni obravnavi, da s pomočjo elektronskega mikroskopa ni možno ugotoviti prisotnosti krem.
143. Sledi pa sodišče navedbam Maštruka (na koncu 12 točke mnenja), ki so skladne ugotovitvam izvedenca Sabliča, daje verjetnost, da se najdejo GSR delci večja, ko je nižji red kontaminacije, kar pomeni, da je največja verjetnost, da bi bili GSR delci najdeni po kontaminaciji prvega reda, najmanjša pa je verjetnost, da bi bili najdeni GSR delci po kontaminaciji četrtega reda. To pa po oceni sodišča zgolj pritrjuje ugotovitvam in zaključkom Sabliča ne pa Maštruka.
144. V nadaljevanju (točka 13 mnenja) Maštruko oporeka navedbam Sabliča, da se GSR delci na rokah strelca zadržujejo do 24 ur, ker po poteku časovnega obdobja 3 do 7 ur po streljanju ni več GSR delcev na strelčevih rokah, ker so vsi delci odpadli tudi brez umivanja rok. Pri tem se Maštruko sklicuje na svoj članek ter listine, ki so bile sprejete s strani najbolj spoštovanih mednarodnih institucij (FBI, ENFSI). Pri enakem stališču je Maštruko vztrajal zaslišan na glavni obravnavi. Sodišče tudi glede tega Maštruku ne sledi, saj zelo decidirano trdi, da vsi delci GSR iz rok odpadejo 3 do 7 ur po streljanju tudi brez umivanja rok. Iz izvedenskega mnenja izvedenca Sabliča izhaja, da polovica delcev iz rok odpade že po cca 30 minutah, po 24 urah pa je že zelo majhna verjetnost za detektiranje delcev, nekoliko daljši čas pa lahko na rokah ostanejo manjši delci. Tudi iz izvedenskega mnenja izvedencev Manthei in Gebhart izhaja, da ne izključujejo možnosti, da so najdeni delci na rokah obtoženca odvzeti 23 ur po storjenem kaznivem dejanju, posledica streljanja. Glede na navedeno sodišče zatrjevanjem Maštruka, da po 7 urah po streljanju na rokah ni več nobenih GSR delcev, ne sledi.
145. Maštruko v točki 14 mnenja prav tako oporeka ugotovitvam Sabliča glede medsebojnega položaja strelca in žrtve v trenutku streljanja, ker je izvedenec svoje ugotovitve temeljil na predpostavki, daje bil oškodovanec v trenutku streljanja v pokončnem položaju in je bila njegova glava v pokončnem položaju. Maštruko navaja, da sta glava in vrat izjemno gibljiva dela človekovega telesa in se lahko postavita v različne položaje v razmerju do trupa, zato ne obstaja argument za zaključek, da je bila oškodovančeva glava ob kritičnem dogodku v pokončnem položaju. Tak položaj glave je sicer možen, vendar so možni tudi drugi položaji in lege glave, kar pa pripelje do popolnoma drugačne orientacije strelnih kanalov v glavi v tridimenzionalnem prostoru kraja dogodka kar posledično pripelje do popolnoma drugačnih položajev in strelčeve lege v trenutku sprožitve dveh strelov (enako je pojasnil Maštruko tudi zaslišan na glavni obravnavi ter poudaril, da če je oškodovanec v trenutku, ko je bil zadet, stal v pokončnem položaju, potem gre za poševen strel, ker je tak položaj strelnega kanala, če pa je imel oškodovanec odklonjeno glavo od tega položaja ali če je oškodovanec počepnil, potem je bil to horizontalen strel). Edini zanesljiv način s katerim bi se lahko ugotovil položaj in lega oškodovančevega telesa v trenutku strela je obstoj t.i. tretje točke (točka v katero posamezni naboj po prestrelu glave zadane trd objekt v ozadju), ki pa v konkretnem primeru ne obstaja, saj sta oba izstreljena naboja ostala v oškodovančevi glavi (kar je tipična lastnost izstrelkov kalibra 7,65 mm, ker praviloma nimajo dovolj kinetične energije, da bi prestrelili glavo - glede tega sodišče Maštruku ne sledi, saj je izvedenec Peschel, kije v svoji dolgoletni karieri obravnaval ogromno število krvnih deliktov, pojasnil, da običajno pri izstrelkih takšnega kalibra pride do prestrela glave), zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti položaja in lege oškodovančevega telesa v trenutku, ko je bil zadet v glavo z dvema streloma, posledično pa tudi ni mogoče zanesljivo ugotoviti položaja in lege strelčevega telesa v trenutku sprožitve dveh strelov. Rekonstrukcija sprožitve strelov kot jo je prikazal izvedenec Sablič je sicer možna, vendar pa to ni edina možna različica. Sodišče v tem delu Maštrukovemu mnenju sledi, saj je tudi izvedenec Peschel pojasnil enako, torej da je položaj, ki ga je narisal Sablič, zgolj eden izmed možnih položajev, ni pa edini možen glede na gibljivost glave ter možnost lomljenja strelnega kanala. Sodišče se v izogib ponavljanju glede tega sklicuje na točko 123 obrazložitve. Navsezadnje je tudi Sablič zaslišan na GO povedal, da položaj, ki gaje narisal, ni edini možen položaj.
146. Maštruko je v točki 16 mnenja tudi navedel, da če je obtoženec pozitiven na GSR, sledi eden od treh možnih zaključkov: 1. obtoženi je streljal iz strelnega orožja, 2. obtoženi je bil blizu orožja iz katerega je streljala neka druga oseba, 3. obtoženi je prišel v stik s površino, ki je bila že prej kontaminirana z GSR-jem, pri tem pa je možna primarna, sekundarna, terciarna in kvartarna kontaminacija z GSR-jem. Sodišče sicer sledi tem trem možnim zaključkom Maštruka, vendar pojasnjuje, da je pri ugotavljanju krivde obtoženca potrebno izhajati iz vseh izvedenih dokazov in ne samo iz izvedenskega mnenja izvedencev ali strokovnega mnenja Maštruka in Čeha, Potrebno je ocenjevati vsak dokaz zase kot tudi vse dokaze v medsebojni povezavi in ravno takšna ocena dokazov pripelje do zaključka, daje oškodovanca ustrelil ravno obtoženi, dejstvo, da je bil obtoženi pozitiven na GSR delce pa je zgolj eden izmed dokazov, ki potrjujejo tak zaključek sodišča.
147. Sodišče mnenju Maštruka (zadnja stran njegovega mnenja), da bi lahko GSR delci, ki so bili dokazani na rokah, laseh, rokavih in žepih jakne obtoženca, kontaminirali roke, lase in jakno obtoženca že v času njegovega predhodnega zadrževanja in streljanja s strelnim orožjem na strelišču, ne glede na čas, ki je pretekel od njegovega zadrževanja in streljanja s strelnim orožjem na strelišču do odvzema vzorcev za GSR analizo dne 17.12.2014, ker se po podatkih literature GSR delci po kontaminaciji na oblačilih zadržujejo zelo dolgo, celo po pranju v pralnem stroju, z naknadnim seganjem rok v žepe jakne pa bi lahko prišlo do relokacije GSR delcev iz žepov na roke, z rok ponovno v žepe in z rok na lase obtoženca, ne sledi. Kot je pojasnil tudi izvedenec Sablič, je kontaminacija mogoča, to možnost dopušča tudi sodišče, vendar pa jo v konkretnem primeru sodišče na podlagi logičnih pojasnil izvedenca Sabliča ter vseh izvedenih dokazov izključuje.