151. Sodišče pri mnenju Čeha ne more mimo dejstva, da se Čeh pred izdelavo strokovnega mnenja za obrambo nikoli ni ukvarjal z GSR delci in torej s to tematiko nima nobenih izkušenj, kar je pojasnil tudi sam zaslišan na glavni obravnavi. Njegovo pomanjkljivo znanje s tega področja je razvidno iz njegovega pričanja na glavni obravnavi, ko ni znal odgovoriti na vprašanje kateri elementi so najbolj pogosti pri večinskem tipu streliv (odgovoril je „ne morem se razumeti., sem kemik ane“ - str. 3 zvočnega prepisa glavne obravnave), ko ni vedel katere elemente se poleg antimona, barija in svinca še najde v različnih kombinacijah kot najpogostejše elemente zatalin (na to vprašanje izrecno sploh ni znal odgovoriti - stran 10 prepisa), ko je napačno pojasnjeval (v nasprotju z izvedencem Sabličem, Gebhart, Manthei in pričo Ceket), da GSR delec sestavljen iz vseh 4 elementov antimon, barij, svinec in kositer ni karakterističen temveč indikativni delec (stran 12 prepisa), ko ni znal odgovoriti na vprašanje na katerega so jasno in brez problemov odgovorili Ceketova in Gebhartova ter tudi Sablič in Manthei in sicer ali pri streljanju nastanejo samo karakteristični delci ali tudi indikativni delci in kakšno je razmerje med njimi (stran 13 prepisa), ko ni vedel, da se na strelišču uporablja različno število streliv z različno sestavo netilk in zato tudi ni vedel do kakšnih razlik prihaja med različnimi tipi streliva (stran 15 prepisa). Pojasnil pa je tudi, da spremlja znanstveno periodiko, da ni težko poiskati dokumente ENFSI-ja, da je to stvar branja in interpretacije pravil. Sodišče ugotavlja, da je tudi za pravilno interpretacijo pravil potrebno določeno znanje in izkušnje, česar pa Čeh glede GSR delcev nima. Navsezadnje je tudi izvedenec Manthei zaslišan na glavni obravnavi poudaril, da imajo znanje za odgovore v zvezi s kontaminacijo znanstveniki, ki delajo z rasterskim elektronskim mikroskopom predvsem v zvezi z ostanki delcev po streljanju, ti kolegi se udeležujejo simpozijev in se na tem področju nadalje izobražujejo ter izvedenci s področja orožja s katerimi potem ti kolegi sodelujejo, prav tako je poudaril, da se človek skozi več desetletij veliko nauči skozi izkušnje. Izkušenj z ozkega področja GSR delcev pa Čeh nima. Čeh se je tako skliceval tudi na preiskave Zuzanne Brožek Mucha, vendar pri tem ni znal odgovoriti na vprašanje kakšna je bila pozicija rok strelca, ko so delali preiskave (torej je Čeh interpretiral izsledke raziskav ne da bi mu bile znane podrobnosti raziskave), da pa si ne glede na položaj rok strelca v nobenem primeru ne zna predstavljati, da bi bilo na hrbtni strani več delcev, pa je trdil na podlagi zdrave pameti. Sodišče sicer ne oporeka Čehovi strokovnosti glede anorganske kemije in analiznih metod elektronske mikroskopije s katero se ukvarja že 25 let, vendar je jasno, da je za podajanje kompetentnega in verodostojnega ter strokovnega mnenja o GSR delcih potrebno strokovno znanje ravno iz ozkega področja GSR delcev, predvsem pa je bistvena tudi praksa s tega področja, česar pa Čeh nima, kljub temu, da je opravljal analize z zlitinami, ki so primerljive z GSR-ji. Tudi iz pojasnil Ceketove in Gebhartove o njunih dolgoletnih praktičnih izkušnjah, o njunem vsakoletnem izobraževanju na to temo ter na podlagi dejstva, da v okviru evropskega združenja forenzičnih laboratorijev (ENFSI) vsako leto zasedajo strokovnjaki iz evropskih držav in si izmenjujejo izkušnje ter znanje, je na dlani zaključek, da je tematika GSR delcev zapletena, ozko specializirana, zato oseba, ki s tem nima nobenih praktičnih in strokovnih izkušenj, pa čeprav že 25 let analizira druge snovi, ni kompetentna za podajanje mnenja o tem. Enako kot pri Maštruku sodišče tudi pri Čehu ugotavlja, da je svoje mnenje izdelal zgolj na podlagi ozke dokumentacije predložene s strani obrambe in ni razpolagal z vso relevantno dokumentacijo (npr. s poročili NFL). Tako kot je bilo že predhodno pojasnjeno pa je sodišče dolžno izvedensko ali strokovno mnenje presojati ne zgolj samega zase temveč tudi v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, kar je prav tako razlog, da sodišče mnenju Čeha v delu, ko navaja, da je možno zaključiti, da je do kontaminacije obtoženčeve jakne prišlo na strelišču, ne sledi. Čeh namreč sledi zagovoru obtoženca, da je jakno kontaminiral na strelišču po celotni površini, sodišče pa je že zgoraj pojasnilo zakaj takšnemu zagovoru obtoženca ne sledi. Sodišče sicer verjame Čehu, ko navaja neka splošna dognanja znanosti in stroke o obstojnosti določenih delcev na oblačilih (Čeh navaja članke in eksperimente, ki se nanašajo na obstojnost GSR delcev na volni in usnju, jakna Bugatti pa je iz 100% poliestra), o vplivu velikosti delcev na silo potrebno za odstranitev delca s površine (Čeh navaja članke in eksperimente, ki se nanašajo na obstojnost drugih delcev na tkaninah - cerijevi in lantanovi delci, polistirenske mikro kroglice in ne GSR delcev), o možnosti kontaminacije oblačil na strelišču, vendar kot že rečeno ni mogoče mimo dejstva, da svoje zaključke Čeh podaja na podlagi nekaj prebrane literature, nima pa z GSR delci nobene dolgoletne prakse kot jo imata Ceketova in Gebhartova, ki sta prav tako po izobrazbi kemičarki in kot jo imata Sablič in Manthei, ki sta oba dolgoletna izvedenca balistične stroke. Obenem pa sodišče ugotavlja, da nekatere navedbe Čeha celo pritrjujejo mnenju Sabliča, da kontaminacija kot jo navaja obtoženi praktično ni mogoča in sicer ko Čeh opozarja na dejstvo, da ima velikost delcev največji vpliv na to, kako velika sila je potrebna za odstranitev delca s površine podlage, saj velja pravilo, da čim manjši je delec, tem večja je potrebna sila za odstranitev delca. Sablič namreč v svojem mnenju opozarja, da na rokah daljši čas ostanejo manjši delci ter da večji delci odpadejo prej kot manjši in da so bili na jakni obtoženca najdeni tudi večji 6 mikronski delci, ki običajno zelo hitro odpadejo. Prav tako navedbe Čeha, da število detektiranih delcev na različnih tkaninah (govori sicer o obstojnosti cerijevih in lantanovih delcev, katerih morfologija je podobna GSR delcem) s časom eksponentno pada in daje bilo po nošenju po 18 urah še vedno mogoče zaslediti prisotnost več kot 20 % delcev v tkaninah, pritrjujejo zaključkom Sabliča, da je obtoženi jakno po streljanju nosil še večkrat tudi v slabem vremenu, najdenih pa je bilo veliko delcev tudi 6 mikronskih, ki običajno zelo hitro odpadejo, kar je razlog, da ne gre slediti zagovoru obtoženca glede kontaminacije njegove jakne. Iz tega razloga Čeh tudi neutemeljeno navaja, da je takšna trditev Sabliča v nasprotju z objavljenimi študijami o obstojnosti GSR delcev na tkaninah. Sodišče namreč sledi navedbam Sabliča, da so pomembne ure (tudi navedeni eksperiment Čeha govori o 18 urah), ne pa meseci in leta kot je to v predmetnem primeru, saj je nedvomno ugotovljeno, da obtoženi pred 16.12.2014 ni streljal več kot eno leto. Neutemeljene so tudi navedbe Čeha, da kemijske sestave delcev najdenih na obtožencu in v tulcu niso enake niti ne gre v vseh primerih za karakteristične GSR delce. Kar se tiče kemijske sestave, sta tako Ceketova kot Gebhartova pojasnili, da je streljanje naključen pojav in gre za naključno združevanje kemijskih elementov v posamezne delce, nastanejo vse skupine delcev (dvo, tro in štirikomponentni delci), prav tako pa so naključna razmerja med elementi. Navedbo, da ne gre v vseh primerih za karakteristične GSR delce, pa je Čeh očitno napačno povzel iz mnenja Maštruka (ki neutemeljeno Sabliču očita, da je storil napako glede karakterizacije delcev), do česar pa se je sodišče opredelilo že zgoraj. Sodišče prav tako ne sledi navajanjem Čeha, da je verjetno in možno, da so bili GSR delci preneseni na roke obtoženca s kontaminacijo iz žepov, medtem ko je imel roke v žepih, saj sledi pojasnilom Sabliča, da iz malo ni mogoče prenesti malo. Da takšne navedbe Sabliča niso nestrokovne, kot to neutemeljeno navaja Čeh, je mogoče zaključiti tudi na podlagi eksperimenta Morgan in Frencha, ki ga omenja Maštruko v svojem mnenju z dne 15.6.2015 (točka 12 mnenja), ko se je pri stisku roke iz strelca na drugo osebo preneslo bistveno manj delcev kot jih je imel na roki strelec ter enako iz druge na tretjo osebo. Podatek v članku je, da je takoj po streljanju imel strelec samo na palcu in kazalcu detektiranih 647 GSR delcev, da se je preneslo pri takojšnjem rokovanju na drugo osebo le 26 delcev in nato na roko tretje osebe 18 delcev. Iz analize je tudi jasno, da so bili preneseni le večji delci in da pri tretjem prenosu delcev pod 1 mikron ni bilo detektirano.
