159. Strokovnjak Maštruko je na zahtevo obrambe izdelal še dve dopolnitvi svojega mnenja. In sicer iz prve dopolnitve z dne 24.11.2015 izhaja, da je opravil forenzično analizo Poročila o preiskavi z mnenjem NFL z dne 12.11.2015 (gre za mnenje NFL v zvezi z dodatno analizo jakne Bugatti). Maštruko navaja, da so v Poročilu NFL storjene iste napake kot pri izvedenskemu mnenju Sabliča in njegovi dopolnitvi, saj se je znova analizirala le kemijska sestava delcev, ni pa nobenih ugotovitev glede velikosti in morfologije delcev, prav tako pa niso prikazane fotografije in EDX spekter niti enega GSR delca, kar vse je v nasprotju s standardom o klasifikaciji GSR delcev. Sodišče ugotavlja, da so tudi te navedbe Maštruka neutemeljene, saj je Ester Ceket prepričljivo pojasnila, da poleg kemijske sestave vedno ugotavljajo tudi morfologijo delca (to pa izhaja tudi iz izvedenskega mnenja Sabliča), sodišče pa sledi tudi njenim pojasnilom, da so vsa njihova poročila izdelana v skladu z obstoječimi standardi in pojasnili ENFSI. Navsezadnje tudi pri nemškem izvedenskem mnenju niso bile prikazane nobene fotografije in EDX spektri, pa obramba pri nemškem mnenju ni imela nobenih takšnih pripomb in očitkov. V točki 3 mnenja še navaja, da za področja 3, 4, 5 in 6 (gre za rokave) jakne ni mogoče povsem jasno ugotoviti za koliko GSR delcev je dokazana prisotnost na prednji in na zadnji strani. Sodišče takšne očitke šteje za neutemeljene, saj prvič Maštruko niti ne pojasni kje je meja med prednjim in zadnjim delom rokava, obenem pa je tudi v eksperimentu Zuzanne Brožek-Mucha, ki ga izpostavlja Maštruko, avtorica ugotavljala razpored GSR delcev vzdolž roke, torej po rokavu in ne po prednjem in zadnjem delu rokava. Ponovno Maštruko neutemeljeno navaja, da so bili na jakni ugotovljeni tudi enokomponentni delci, saj to ne izhaja iz mnenja NFL, pa tudi Ceketova je pojasnila, da enokomponentnih delcev ne ugotavljajo. V nadaljevanju Maštruko predstavi rezultate dveh eksperimentov Zuzanne Brožek-Mucha. Ob tem sodišče ugotavlja, da tudi sam Maštruko poudari, da sta eksperimenta izvedena v idealnih razmerah in je vzorčenje rok opravljeno takoj po streljanju. V konkretnem primeru pa je bil oškodovanec ustreljen zunaj (torej ni šlo za idealne razmere), vzorci pa so bili obtožencu odvzeti šele 23 ur po streljanju. Maštruko navaja, da iz eksperimentov izhaja, da število GSR delcev, ki so nastali ob sproženju strela iz pištole, rapidno upada vzdolž rokava (na glavni obravnavi pojasni, da GSR delci na strelcu predvsem kontaminirajo pest s katero drži strelno orožje, manjše je kontaminirana obleka v področju podlahti, še manjša je verjetnost, da se bo kontaminirala nadlaht; pri predmetnem eksperimentu pa je bil uporabljen navadni, običajni položaj streljanja, sam pa je mnenja, da je kontaminacija oblačil približno enaka ne glede na položaj streljanja in položaj strelčevih rok) ter prednjega in zadnjega dela jakne. Zato je po mnenju Maštruka mogoč zaključek, da pri obtoženčevi jakni Bugatti na kateri je prisotnost GSR delcev dokazana v približno enaki meri na sprednjem in zadnjem delu jakne ter na levi in desni strani jakne, ne gre za značilno porazdelitev GSR delcev za streljanje iz strelnega orožja, temveč za pasivno kontaminacijo z GSR delci. To pomeni, da je bila jakna v prostoru, ki je bil kontaminiran z GSR delci na način, da so bili GSR delci prisotni v zraku in so se postopoma sedimentirali proti tlom, pri čemer so kontaminirali obtoženčevo jakno. Teoretično ni mogoče izključiti niti kombinacijo aktivne in pasivne kontaminacije, vendar se Maštruko nagiba zgolj k pasivni kontaminaciji, ker je na rokavih obtoženčeve jakne ugotovljena inverzna porazdelitev GSR delcev (torej več delcev na nadlahti kot podlahti), pri streljanju pa je pričakovana zvišana koncentracija GSR delcev na delih, ki so bližje strelnemu orožju (torej podlahti). Zadnja stran jakne Bugatti je bistveno bolj onesnažena z GSR delci kot sprednja stran jakne, kar je po mnenju Maštruka ravno obratno od pričakovane porazdelitve GSR delcev za osebe, ki naj bi streljale s strelnim orožjem. Enako je o tem izpovedal Maštruko zaslišan na glavni obravnavi ter ob tem tudi izrazil nestrinjanje z zaključki Sabliča, da je plašč Bugatti na hrbtu kontaminiran zaradi čepečega položaja z dvignjenimi rokami ob streljanju, ker iz poizkusov Brožek Mucha izhaja, da je domet GSR delcev majhen, približno 10 cm in je vseeno ali so roke v horizontalnem ali dvignjenem položaju. Sodišče ugotavlja, da sta tako Ester Ceket kot tudi izvedenka Gebhart na glavni obravnavi pojasnili, da je streljanje vedno naključen proces. Navsezadnje je to povedal tudi sam Maštruko zaslišan na glavni obravnavi, ko je povedal, da pri streljanju iz strelnega orožja nastane npr. več kot 100 delcev in ko se gleda kemijska sestava vseh GSR delcev, ki so nastali iz enega strela, je vidno, da se odstotek barija, kositra, antimona in svinca od enega delca do drugega delca zelo spreminja in tu ni pravil. Da je streljanje naključen proces, je mogoče zaključiti tudi na podlagi rezultatov eksperimenta Zuzzane Brožek-Mucha, saj je oba eksperimenta ponovila trikrat, rezultati pa so bili v vseh treh primerih lahko tudi zelo različni. Pri prvem in drugem eksperimentu je število najdenih GSR delcev pri vsakem poizkusu različno, te številke so lahko celo zelo različne - npr. pri prvem eksperimentu za razdaljo 90 (zadnja stran oblačil na hrbtnem delu) je bilo pri prvem strelu najdenih 142 delcev, pri drugem strelu 60 delcev pri tretjem strelu pa samo 31 delcev. Prav tako je pri prvem eksperimentu in sicer za prvi strel razvidno, da je bilo na hrbtnem delu oblačila najdenih 142 GSR delcev, na prednjem prsnem delu oblačila pa le 40 delcev, medtem ko je bilo pri drugem strelu na hrbtnem delu oblačil najdenih 60 delcev, na prednjem delu oblačil pa 294 delcev. Rezultat pri drugem strelu je bil torej ravno obraten kot pri prvem strelu, saj je bilo pri prvem strelu več delcev najdenih na hrbtnem delu oblačil, pri drugem strelu pa več delcev najdenih na prsnem delu oblačil. Tako različni rezultati tako v številu najdenih delcev kot v načinu porazporeditve najdenih delcev na oblačilih po oceni sodišča torej ne omogočajo nedvoumnih zaključkov, ki jih ponuja Maštruko in sicer, da je za osebe, ki streljajo s strelnim orožjem, pričakovana porazdelitev GSR delcev večja na sprednji strani jakne. Je pa tudi Maštruko sam v svojem prvem mnenju z dne 15.6.2015 navedel, da se GSR delci ob strelu ne razpršijo samo v neposredno okolico strelnega orožja temveč na velike razdalje in segajo celo 1 meter od hrbtne strani strelca. Zato sodišče tudi ne sledi navedbam Maštruka, da je glede na rezultate eksperimenta mogoče zaključiti, da je bila jakna obtoženca kontaminirana na strelišču. Tudi tukaj pa Maštruko omenja kontaminacijo s sedimentacijo GSR delcev, ki lebdijo na strelišču, čeprav je obtoženi zatrjeval, da je jakno kontaminiral tako, da jo je položil na kontaminirano poličko. Glede lokacije GSR delcev najdenih na obtoženčevi jakni pa sodišče tudi ne more mimo dejstva, da je bila jakna pred drugim vzorčenjem skoraj eno leto zložena in zapakirana v ovoju, tudi pred tem je bila jakna vzeta iz ovoja zaradi preiskav, izvedenec Manthei pa je življenjsko logično pojasnil, da se obstoječi delci na jakni, če je jakna zložena, lahko prenašajo iz enega dela na drug del jakne (npr. iz rokava na hrbtni del), zato v nobenem primeru ni mogoče z gotovostjo ugotoviti na katerih delih jakne so se prvotno nahajali GSR delci, ko je bila jakna obtožencu zasežena (torej ali jih je bilo več na hrbtu ali na prsnem delu, ali jih je bilo več na podlahteh ali nadlahteh). Navsezadnje je takšno relokacijo delcev pri hrambi jakne, ki je bila zapakirana v ovoju, iz enega dela jakne na drugega dopustil tudi Maštruko zaslišan na glavni obravnavi. Ni pa nobenega dvoma, da so bili na različnih delih jakne najdeni GSR delci. Tudi iz tega razloga sodišče navedbe Maštruka o tem, da ravno lokacija GSR delcev kaže na pasivno kontaminacijo, ne sprejema. Maštruko v nadaljevanju ponovno opozarja na porazdelitev in število najdenih GSR delcev na obtoženčevi jakni in rokah, ob tem pa opozarja tudi na število najdenih delcev na oškodovančevih rokah in nato ponovno zaključi, da je šlo pri jakni Bugatti za pasivno kontaminacijo. Zaslišan na glavni obravnavi je Maštruko vztrajal pri tem, da ravno dejstvo majhnega števila najdenih GSR delcev na oškodovančevih rokah in velikega števila najdenih delcev na obtoženčevi jakni kaže na pasivno kontaminacijo jakne, saj največ GSR delcev pride iz cevi v smeri strela in leti v smeri streljanja in če vemo, da je oddaljenost streljanja cca 50 ali 70 cm, sledi zaključek, da bi moral oškodovanec biti kontaminiran z ogromnim številom delcev, neprimerljivim kot je kontaminiran strelec. Sodišče tem zaključkom zaradi že zgoraj pojasnjenega ne sledi, obenem pa še dodaja, da Maštruko ne upošteva dejstva, da so bili vzorci iz rok oškodovanca vzeti, ko je bil ta že medicinsko oskrbljen, da zato ker ni mogoče ugotoviti natančnega položaja oškodovanca in obtoženca tudi niso mogoči zaključki kako bi morale biti kontaminirane roke oškodovanca, prav tako pa Maštruko sploh ne upošteva, da so bili vzorci z rok obtoženca odvzeti šele 23 ur po streljanju, medtem ko so vzorce pri eksperimentih, na katere se sklicuje, odvzeli takoj po streljanju.
