STROKOVNA PRIČA ESTER CEKET
165. Na glavni obravnavi dne 13.1.2016 je bila zaslišana priča Ester Ceket. Priča je zaposlena na NFL in je v konkretnem primeru izdelala poročila o preiskavi z mnenjem NFL, ki se nanašajo na GSR delce. Glede svojih izkušenj je priča povedala, da je po izobrazbi kemik, v forenzičnem laboratoriju je zaposlena 10 let in toliko časa se tudi ukvarja s tovrstnimi preiskavami. Na leto opravi okrog 70 strelskih preiskav iz Slovenije, kar pomeni, da se analizira več sto tovrstnih vzorcev. Sama se je najprej izobraževala preko dodeljenega mentorja - strokovnjaka s tega področja, potem se je usposabljala v Nemčiji v BKA-ju (torej Bundes Kriminal Amtu), pa preko proizvajalcev opreme vrstičnega elektronskega mikroskopa in preko različnih konferenc. Forenzični laboratoriji so člani Evropskega forenzičnega združenja forenzičnih strokovnjakov (ENFSI) in se udeležujejo konferenc ter se seznanjajo z novostmi in usmeritvami dela s tega področja. Samaje bila na takšnem srečanju novembra 2015. Vsakoletno opravljajo tudi mednarodne teste (gre za test kjer sodelujejo forenzični laboratoriji iz več držav, preko 80, test v iskanju in identifikaciji delčkov po streljanju), kjer imajo že več let zapored najboljši rezultat (z odliko). Na podlagi tega testa dobijo (torej NFL) tudi vsako leto nov certifikat. V NFL sta trenutno dva usposobljena na tem delovnem mestu, ki imata ustrezno znanje in opravljata tovrstne preiskave. Sama to opravlja že deset let in zato preiskave zdaj opravlja samostojno. Ima tudi potrdilo, da je usposobljena za delo na elektronskem mikroskopu. Vrednotenje rezultatov je bilo izvedeno v skladu s priporočili Evropskega forenzičnega združenja. Priča je nadalje pojasnila, da se delci streljanja razvrščajo v skupine. V prvo skupino spadajo delci, ki zajamejo vse možne komponente, ki jih sicer najdemo v inicialki naboja. V naslednje skupine pa spadajo delci, ki zajamejo kombinacijo treh ali dveh elementov iz inicialke naboja. Pri streljanju z nekim nabojem pa nastanejo vse skupine delcev, torej tako delci, ki vsebujejo vse komponente iz inicialke in delci, ki vsebujejo kombinacije treh ali dveh elementov. Za delec, ki vsebuje vse komponente iz inicialke, uporabljamo izraz karakterističen, tiste, kjer imamo en ali pa dva elementa manj kot je v inicialki naboja, pa uporabljamo izraz značilen. Enokomponentne delce ne štejejo ne med značilne ne med karakteristične delce. V konkretnem primeru je bila analizirana sestava preostanka iz tulca naboja tipa S&B 7,65 Br in tam so našli delce s sestavo antimon, barij, svinec, kositer. To se pravi, če najdejo delec, ki vsebuje vse te komponente ali pa antimon-barij-svinec ali pa antimon-barij-svinec-kositer, te delce imenujejo karakteristične delce. Vse ostale kombinacije pa značilne. Če najdejo v isti skupini delcev delec, ki vsebuje vse komponente iz inicialke naboja in pa delce, ki vsebuje tri ali pa dve komponenti iz naboja, vse skupaj, celo skupino delcev imenujejo karakteristični delci po streljanju iz razloga, ker pri streljanju nastanejo vse kombinacije. Streljanje je naključen proces, gre za naključno združevanje teh komponent v posamezne delce in nastanejo vse skupine delcev. Ne morejo nastati samo štiri ali pa trikomponentni delci, ampak nastane cela skupina delcev. Vsak strel je drugačen kljub temu, da uporabljamo isti naboj. Priča je pojasnila, da so bili na obtožencu najdeni delci z enako sestavo kot je v tulcu naboja. Elementna sestava govori o tem kateri elementi so prisotni na nekem vzorcu. Nimamo kemijskih formul, nimamo spojin, določi se elemente, ki se nahajajo v nekem delcu. Med temi elementi so podana tudi razmerja, vendar gre za naključen pojav. V nekem delcu imamo lahko večjo količino svinca, v drugem lahko samo sled svinca, ta razmerja niso določena, kakšen delež katerega elementa mora biti prisoten, ker gre za naključen pojav. Iz tega razloga tudi ne navajajo razmerij med elementi, ker niso pomembna. Vsi delci v konkretni zadevi so bili ocenjeni tudi glede na morfologijo. Ni namreč pomembna samo elementna sestava ampak tudi oblika/morfologija teh delcev. Oboje istočasno mora veljati in sestava in morfologija delcev. Šele takrat lahko uvrstimo delec kot delec, ki nastane pri streljanju. Podobne delce lahko od pravih delcev ločimo z ustreznim znanjem in sicer na podlagi morfologije in drugih elementov, ki se zraven pojavljajo. Pri air bagih v avtomobilih so zraven še drugi elementi, kakšen cirkonij, kobalt, stroncij, pri zavornih sistemih so delci, ki imajo zraven tudi veliko železa. Veliko lastnosti je, na podlagi katerih lahko podobne delce ločimo od značilnih ali pa karakterističnih. Vedno je pomembna morfologija. Za vse delce, ki so omenjeni v njenih poročilih, je bila ugotovljena tudi morfologija. Vsi delci so bili tudi dvakrat analizirani, prvič avtomatsko, drugič pa še ročno. V zvezi s kremo je priča pojasnila, da pri analizi (preiskava je bila narejena izključno z vrstičnim elektronskim mikroskopom) nikjer niso zasledili nobenega dodatnega elementa, da bi sploh lahko sumili, da je zraven še kakšen drug element iz kreme. Preiskava, ki so jo opravili, je bolj primerna za težje elemente, olja in maščobe bi težje našli. V NFL-ju za preiskovanje vseh sledi uporabljajo mednarodno priznane forenzične metode. Sama za forenzično metodo za iskanje krem na delcih še ni slišala in ne obstaja. Priča je tudi pojasnila, da je bilo število najdenih delcev v konkretnih analizah podano s pomočjo lestvice malo, več, veliko. Načeloma pa številčno rezultata ne podajajo, ker je število delcev, ki nastane, naključen proces. Vsakič nastane neko drugo število delcev. Tudi če bi večkrat streljali z istim orožjem z istim nabojem, bi vsakič dobili drugačno število trdnih preostankov in posameznih skupin delcev. Enkrat nastane večje število dvokomponentnih delcev, drugič morda nastane večje število trokomponentnih delcev. Torej gre za zelo naključen proces. So pa podatki shranjeni v računalniku na katerem poteka analiza, tako da natančno vedo katero število katerih delcev je nastalo, njihova velikost, sestava, morfologija, fotografije. Tudi spektri so shranjeni v računalniku, pa podatek kdaj je bila izvedena analiza. Poročilo NFL (ko je šlo za drugo vzorčenje jakne) je napisano v skladu s standardi in rezultat je vrednoten v skladu s standardi, vsak delec posebej pa je tudi pregledan glede na morfološke lastnosti. EDX spektrov pa ne podajajo v poročilo, jih pa hranijo na NFL. V zvezi s pripombami Maštruka z dne 30.11.2015 na strani 7 njegovega strokovnega mnenja (gre za opozarjanje Maštruka na težave pri analizi GSR delcev vzetih z oblačil - t.i. charging effect) je priča pojasnila, da težav pri analizi niso imeli, saj se vlakna niso prijela na lepilni disk. Ali se vlakna primejo na lepilni disk ali ne je namreč odvisno od tkanine, ki jo lepijo. To bolj velja za kakšne pletenine in težav s sliko ni bilo, analiza pa je bila narejena po protokolu. Priča je ponovno poudarila, da vsak delec, ki je bil analiziran z avtomatsko analizo, je bil nato preverjen tudi ročno, kjer pogledajo, če bi bil slučajno isti delec analiziran dvakrat. V tem primeru ga seveda štejejo kot enkrat. V zvezi s pripombami Maštruka (ko govori o charging efektu pri analizi GSR delcev na jakni in v žepih jakne) je priča pojasnila, da se vidi, da oseba, ki je to napisala, nima primernih izkušenj za vrednotenje tega rezultata. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom z avtomatsko analizo je preskeniran cel vzorec, poleg delcev, ki so po streljanju, so seveda najdeni tudi drugi delci. Prav tako na vzorcih iz rok. Če nekdo uporabi strelno orožje, ima poleg delcev po strelu na rokah tudi druge nečistoče. Program že sam avtomatsko loči nečistoče od delcev po streljanju v skladu z nastavitvami, ki so za to analizo. Delce po streljanju pa potem ponovno še enkrat ročno pregledajo. Nečistoč pa ni bilo toliko, da bi bila analiza kakorkoli ovirana. Priča je tudi povedala, da GSR delci hitro odpadejo z rok, tudi če si rok ne umijemo. Koliko delcev po kolikem času ostane, je odvisno od aktivnosti strelca po streljanju. Bolj kot smo aktivni, več delcev se izgublja. Npr. pri samomorilcih je tudi čez en dan še vedno veliko delcev na rokah, pri osebah, ki streljajo, pa se jim vzorec vzame čez en dan, je pa ta rezultat minimalen. Nimajo pa v NFL nobenih navodil glede tega kakšen je maksimalni čas po streljanju do katerega se jemljejo vzorci. V zvezi z metodo lepljenja z lepljivimi diski je priča pojasnila, da oni z metodo potrdijo prisotnost delcev. Pri lepljenju se zajame določeno območje, lahko pa se zgodi, da je še kakšen delček ostal, saj ni možno zavarovati vseh delcev. Tudi na rokah se vzorči tisto področje, kjer je največja verjetnost, da delce najdejo, so pa delci tudi izven tega območja. Neverjetno je, da bi vse delce zavarovali iz področja palec, kazalec. Z metodo potrdijo prisotnost delcev. Pri žepih so vzorčili notranjost žepa, kakšen material notranjosti žepa je bil se priča ni spomnila, prav tako ne ali so vzorčili tudi podlogo. Analizirani so bili delci, ki so se nalepili na površino. Pri rokavih jakne so vzorčili območje okrog in okrog rokava. Priča je še enkrat poudarila, da vse delce analizirajo najprej avtomatsko nato pa tudi ročno. Vsak delec je ocenjen glede na elementno sestavo in glede na morfologijo in če to dvoje ustreza, potem je delec opredeljen kot delec, ki nastane pri streljanju. V poročilih podatkov o morfologiji ne navajajo, ker imajo vsi delci, ki jih navedejo kot rezultat poročila o preiskavi, ustrezno morfologijo. Priča je tudi povedala, da iz tulca vzamejo samo vzorec (z delom lepilnega diska sežejo s pinceto v notranjost tulca, kjer naključno zajamejo, kar se v tulcu nahaja), ki ga mora biti toliko, da lahko identificirajo vse možne prisotne elemente. V tulcu ne štejejo delcev temveč analizirajo določeno število delcev, recimo 10 delcev in določajo elementno sestavo. Navedejo pa delec, ki je najvišje po lestvici, se pravi tisti, ki vsebuje vse možne komponente, kljub temu, da najdejo tudi dvokomponentne in trokomponentne delce. Element kositer je posebnost, ki jo najdemo pri strelivu S&B 7,65 Br in se nahaja kot neka folija oz. pregrada med inicialno kapico in naslednjim delom tulca in se nato združuje pri nastajanju delčkov z ostalimi komponentami iz inicialke. Priča je tudi pojasnila, da se starosti vzorca ne da določiti. Če so delci najdeni na dveh objektih (npr. roke in plašč) in imajo enako elementno sestavo, sklepajo, da lahko izhajajo iz istega izvora. Če bi nekdo streljal z istim strelivom kot je bilo uporabljeno v konkretnem kaznivem dejanju, bi se na njem našli delci enake kemijske sestave. V zvezi s kontaminacijo je pojasnila, da je verjetnost prenosa večja za visoko kontaminirane predmete. Če se dotaknemo visoko kontaminiranega predmeta, lahko dobimo kakšen delec na roko, ni pa nujno. Na vprašanje ali je možna kontaminacija, če bundo odložimo na polico znotraj strelišča, je priča povedala, da bi bila možna s tistim delom, kjer bi se podrgnili po polici. To da ostanejo delci (oblak dima) v zraku, je odvisno od tega v kakšnih okoliščinah je bilo streljano, ali je zaprt prostor ali ne ali je deževno ali piha.
