BALISTIČNO IZVEDENSKO MNENJE - IZVEDENCA GEBHART IN MANTHEI
167. Sodišče je v tem postopku angažiralo še enega izvedenca balistične stroke in sicer Bavarski deželni kriminalistični urad iz Münchna. Mnenje sta izdelala dr. Edith Gebhart, ki je po izobrazbi kemičarka (njeno delo je torej primerljivo z delom Ester Ceket) ter Axel Manthei, inženir za orožarsko tehniko (njegovo delo pa je primerljivo z delom izvedenca Sabliča). Iz pisnega izvedenskega mnenja je tudi jasno razvidno na katera vprašanja je odgovarjala Gebhartova na katera pa Manthei. Manthei je zaslišan na glavni obravnavi tudi pojasnil, da je Gebhartova opravila analizo sledi (to je oddelek za mikro sledi), medtem ko je oceno teh izsledkov opravil sam (to je oddelek za balistiko). Ker je bil sprva na glavni obravnavi zaslišan izvedenec Manthei, šele kasneje pa izvedenka Gebhartova, so bila na zaslišanju Mantheiu postavljana tudi vprašanja, ki pravzaprav spadajo v področje izvedenke Gebhart, zato je sodišče v sodbi v zvezi z delom izvedenke Gebhart povzelo le njeno izpovedbo, ne pa tudi izpovedbe Mantheia, ki je pojasnjeval zaključke Gebhartove, saj je kot že pojasnjeno zgoraj Gebhartova opravila analizo sledi, zato je tudi ona najbolj kompetentna za podajanje odgovorov na vprašanja o katerih se je izjasnila tudi v pisnem izvedenskem mnenju.
168. Izvedenka Gebhart je pojasnila, da že od leta 2000 dela pri Bavarskem deželnem kriminalističnem uradu, od leta 2002 dela analizo ostankov po streljanju. Mesečno dobi en ali dva primera. Tak primer je lahko preprost (npr. 2 ali 3 vzorci), lahko pa je veliko obsežnejši (npr. 40, 50 ali 100 vzorcev). Iz pisnega nemškega izvedenskega mnenja ter izpovedb izvedencev izhaja, da GSR delce sami razvrščajo v nekoliko drugačne kategorije kot NFL. In sicer jih razvrščajo v 3 kategorije. V kategorijo A spadajo delci, ki v svoji dementni sestavi karakteristično ustrezajo referenčnim delcem izstrelkov. V konkretnem primeru je referenčni/primeijalni material za GSR delce, material iz tulca S&B, ki ga je Bavarski deželni kriminalistični urad ponovno analiziral in kot vodilne elemente iz materiala tulca ugotovil elemente antimon, barij, svinec, kositer. Glede na navedeno so Nemci v zvezi s tulcem prišli do enakih ugotovitev kot naš NFL. Torej v kategorijo A spadajo v konkretnem primeru delci, ki imajo v svoji dementni sestavi vse štiri glavne elemente, torej antimon, barij, svinec in kositer. Delec kategorije A pomeni, da gre gotovo za ostanek po streljanju in da ustreza primerjalnemu materialu. V kategorijo B spadajo delci, ki zgolj na podrejen način ustrezajo primerjalnemu materialu, so pa tudi to ostanki po streljanju. Glede na konkreten primer to pomeni npr. delci razredov svinec-barij-kositer ali svinec- antimon-kositer ali svinec-barij-antimon. Delec kategorije B lahko vedno izvira iz drugega vira ostankov po streljanju, ne more pa izključiti, da bi izviral tudi iz ostanka po streljanju iz konkretnega dejanja. Ob tem je izvedenka Gebhart tudi pojasnila, da tudi pri delcu kategorije A ne more z gotovostjo trditi, da izvira iz tega tulca, možno je tudi da izvira iz drugega tulca ali streliva glede na dejstvo, da je strelivo masovni proizvod in ni mogoče 100% pripisovanje določenemu strelivu. V kategorijo C spadajo delci, ki se lahko pojavljajo kot ostanki po streljanju, vendar pa so možni tudi drugi mehanizmi nastajanja. V zvezi z obravnavanim primerom gre npr. za delec svinec-kositer. Gebhartova je tudi pojasnila, da ko analizira vzorec, si ogleda celotno populacijo in če najde delce kategorije A ali B, lahko tudi delce kategorije C ocenjuje višje kot če bi bili podani le delci kategorije C. Sodišče ugotavlja, da gre pri poročilih NFL in izpovedbi priče Ceket v primerjavi z nemškim izvedenskim mnenjem zgolj za drugačno uporabo terminologije in je mogoče potegniti vzporednico med kategorijo A ter izrazom karakteristični delec (torej v konkretnem primeru delec z vsemi štirimi elementi) ter kategorijama B in C ter izrazom indikativni oz. značilni delec (torej v konkretnem primeru delci s tremi ali dvemi elementi). Tudi dr. Gebhart je zaslišana na glavni obravnavi ugotovila enako, ko je navedla, da slovensko mnenje ni v nasprotju z njihovim mnenjem, ker se ona z oznako karakteristično nanaša na to, kar je v primerjalnem materialu. Enako kot je to pojasnila Ceketova je tudi v nemškem izvedenskem mnenju navedeno (enako je to pojasnila tudi Gebhartova na glavni obravnavi), da ob samem strelu ne nastanejo samo delci najvišjih kategorij (A in B) temveč verjetno nastane celo več ostankov nižje kategorije C.
169. Iz nemškega izvedenskega mnenja izhaja še, da je elementna sestava GSR delcev določena s setom vžiga v tulcu naboja kot tudi z drugimi materiali iz streliva in orožja kar so lahko npr. material tulca, krogle, sestavnih delov orožja (cevi, cilindra) kot tudi površinskega oprijema na in v orožju (npr. t.i. memory efect oz. spominski učinek, ko gre za ostanke predhodno izstreljenega streliva). V materialu tulca S&B so bili kot že rečeno določeni vodilni 4 elementi antimon, barij, svinec in kositer. Tulec iz kraja dejanja je izdelan iz medenine (zlitine bakra in cinka). Prav tako je iz medenine sestavljena površina projektila. Sellier Bellot je eden od najpogostejših streliv, ki jih dobimo, tudi v tej elementni sestavi s kositrom. Odgovora o pogostosti kemijskih elementov v večini tipov oz. znamk streliva ni mogoče dati, vendar so v konkretnem primeru prisotni štirje klasični elementi, ki se pojavljajo v številnih nabojih. Za strelivo Sellier Bellot je podanost kositra zelo tipična, obstaja pa tudi vrsta streliva Sellier Bellot, ki ne vsebuje vseh teh štirih elementov. Ne bi pa rekla, da sestava antimon-barij-svinec-kositer vedno predstavlja municije Sellier Bellot. Izvedenec Manthei je še pojasnil, daje strelivo S&B eno od pogostejših streliv. Poleg antimona, barija, svinca in kositra se v nabojih lahko najdejo tudi bor, aluminij, baker, cink, kositer, nikelj.
170. Nemci so poleg tulca ponovno analizirali še vzorce vzete iz las in rok obtoženca. Izvedenka Gebbartova je pojasnila, da so bili na vsaki roki najdeni po 4 delci, ki so razvrščeni v kategorijo B. In sicer na levi roki en delec s sestavo svinec-barij- antimon in 3 delci svinec-kositer-antimon, vendar pa pri tem z zelo nizko vsebnostjo svinca. Na desni roki so bili najdeni prav tako štirje delci z enako sestavo kot na levi roki. En delec na rokah je bil velik 1-2 mikrona, eden je bil velik 1 mikron, eden pa je bil manjši od 1 mikrona. Na vzorcih las obtoženca pa so bili najdeni 3 delci, eden z vsemi štirimi elementi vendar z zelo nizko vsebnostjo antimona (kategorija B), en delec s sestavo barij-svinec-kositer (kategorija B) in en delec s sestavo antimon-svinec (kategorija C). En delec na laseh je bil velik približno 1 do 1,5 mikrona. Ko je bilo izvedenki predočeno, da je slovenski NFL na laseh našel 2 delca, eden od teh delcev pa je bil sestavljen iz vseh štirih elementov, se pravi antimona, barija, svinca in kositra, kar bi po njihovi kategorizaciji spadalo v kategorijo A, je izvedenka pojasnila, da je tudi sama ugotovila, da en najdeni delec na laseh vsebuje vse štiri elemente, vendar ga je kljub temu iz previdnosti uvrstila v kategorijo B iz razloga drugačnega razmerja med elementi in sicer v razmerju antimona in kositra. V primerjalnem materialu je bila namreč udeležba (delež) antimona znatno višja kot na delcu najdenem na laseh in gre gotovo za mejni primer, se je pa iz previdnosti odločila, da tak delec uvrsti v kategorijo B. Ne more izključiti, ne glede na to ali gre za delec kategorije A ali B, da bi lahko izvirali iz primerjalnega materiala, vendar glede teh delcev šteje, da so možen vir tudi druga streljanja. Sodišče ugotavlja, da primerjava pokaže, da sta slovenski NFL (2 delca) ter Bavarski deželni kriminalistični urad (3 delci) našla drugačno število GSR delcev na laseh, oba laboratorija sta na laseh našla en delec, ki je vseboval vse štiri elemente, je pa nemška izvedenka štirikomponentni delec iz las klasificirala v kategorijo B. Število najdenih GSR delcev na rokah se sicer tudi razlikuje, vendar pa so oboji našli na rokah tri ali dvokomponentne delce sestavljene iz enakih štirih kovin. Tudi izvedenka Gebhartova je na glavni obravnavi pojasnila, da so pri analizi vzorcev odvzetih z las in glave obtoženca našli enake delce kot slovenski laboratorij, zato vzorcev vzetih iz jakne niso ponovno analizirali temveč so zgolj ponovno pregledali spektre slovenskega laboratorija. Sodišče tako ugotavlja, da gre med ugotovitvami Ceketove in Gebhartove v zvezi z analizo GSR delcev najdenih na rokah in laseh obtoženca za nebistvene razlike. Bistveno pa je, da je bilo pri obeh analizah najdeno majhno število delcev na rokah in laseh, vsi ti delci so bili sestavljeni iz kombinacije štirih elementov, na rokah je šlo za dvo in trokomponentne delce, oboji pa so na laseh našli tudi en štirikomponentni delec s sestavo antimon, barij, svinec, kositer.
