178. Izvedenec Manthei je na zaslišanju na glavni obravnavi povedal, da je 29 let izvedenec za orožje v Bavarskem deželnem kriminalističnem uradu, pred tem je bil 6 let konstruktor pri proizvajalcu orožja, še pred tem se je 5 let tudi učil balistike in orožarske tehnike v Ferlachu in je v tistem času obdelal več kaznivih dejanj tega tipa po celem svetu. V pisnem mnenju je pojasnil, da večji delci za razliko od manjših delcev prej odpadejo iz površine. V konkretnem primeru je med časom storitve kaznivega dejanja in prvega vzorčenja rok minilo približno 23 ur, v tem času pa obstaja pri živih ljudeh možnost raznolikih sprememb obstoja dokaza na rokah. Sledi streljanja je mogoče odstraniti z običajnimi dejavnostmi v vsakdanjem življenju, še posebej s čiščenjem. Po drugi strani lahko v tem obdobju sledi streljanja tudi pridejo na roke, na primer v stiku z oboroženimi policisti (npr. pri aretaciji), pri prevozu v policijskem vozilu, pri čakanju v uradnih prostorih ali pri stiku s površinami na katerih so sledi streljanja. K temu spadajo tudi oblačila na katerih so sledi streljanja oz. njihovi notranji žepi. Od odvzema vzorca sledi streljanja po tako dolgem času in brez nadzora kontaminacije oz. čiščenja ni mogoče pričakovati obremenilnih informacij glede prisotnosti sledi streljanja v času storitve kaznivega dejanja. Enako je izvedenec pojasnil tudi zaslišan na glavni obravnavi ter dodal, da so delci streljanja zelo majhni in se dajo prenašati na zelo lahek način. Kontaminacije ni mogoče izključiti na nobenem delu telesa, zlasti ne na rokah, enako velja za lase, ko enkrat z roko sežemo v lase, imamo možnost da nanesemo te delce. Vendar sta v času 23 ur možni obe varianti, tako nanosa (torej kontaminacija) kot tudi izpiranja (delce lahko v roku 23 ur izperemo z umivanjem rok ali s tuširanjem). Če bi streljal včeraj, bi imel na sebi malo delcev, ker bi jih preprosto odstranil z umivanjem ali pa v primeru, če bi imel pri streljanju na rokah rokavice. Obstajajo raziskave iz katerih izhaja, da pri normalnem pisarniškem delu po 4 ali 8 urah brez posebnih ravnanj na rokah ostane le še 10 % delcev, vendar pa je potrebno tudi upoštevati, da ostanki streljanja s časom ne propadejo. Na vprašanje kakšna je verjetnost, da se na rokah najde kaj GSR delcev v primeru, da si po streljanju roke umijemo, je izvedenec odgovoril, da na to vprašanje ni mogoče podati jasnega odgovora, odvisno od tega kako dobro si človek roke umije in kako močno so roke kontaminirane z ostanki streljanja.
179. Glede obdobja ohranitve sledi delcev streljanja na oblačilih po mnenju izvedenca Mantheia ni mogoče podati zanesljivega odgovora. Številni parametri kot so material jakne, intenzivnost ostankov streljanja, lokacija nanosov ostankov (znotraj/zunaj), čiščenje in zlasti neznano ravnanje z jakno v zadevnem obdobju ne omogočajo dovolj natančnega odgovora. V zavarovanih območjih jakne (npr. notranjih žepih) se delci streljanja ohranijo nedvomno dlje kot na zunanjih površinah, ki so izpostavljene vplivom okolja. Vendar tudi tukaj vnesena količina delcev streljanja in ravnanje z jakno (pogostost nošenja itd.) ne vodi k razumljivemu vplivu. Iz njihovih obdelanih primerov je znano, da so bili npr. na stropu sobe tudi po več kot enem letu ugotovljeni ostanki streljanja s šibrovko. V drugem primeru je bilo na kosu pohištva zaznano veliko ostankov nanosov svinca po več kot 15 letih. Noben od teh dveh primerov ni povezan z oblačili, vendar kažeta, da anorganski ostanki streljanja (npr. svinec, medenina, drugi delci izstrelkov) v daljšem časovnem obdobju ne izginejo. Glede trajanja ohranitve delcev streljanja na oblačilu po mnenju izvedenca v predmetnem primeru ni mogoče pridobiti zanesljivih informacij in ni mogoče podati izjav glede soodvisnosti s kaznivim dejanjem. Na glavni obravnavi je v zvezi s tem izvedenec še pojasnil, da ne pozna eksperimentov v zvezi z odpadanjem delcev iz oblačil. Je pa zelo težko reči karkoli glede jakne glede na to, da ne poznamo njenega izvornega stanja in nadaljnjega ravnanja z jakno. Sam dopušča možnost, da bi bili na jakni delci streljanja tudi še po enem letu in kljub temu, da je bila nošena. Pojasnil je tudi, da ostanejo delci najdlje v žepih, vendar je tudi to samo domneva, ker lahko z rokami seže v žepe in na ta način prenaša kaj navzven. Prav tako je povedal, da se lahko delci iz jakne z zlaganjem prenesejo iz enega dela jakne na drugega, npr. če se je jakna zložila na običajen način, ne da bi bil sprednji prsni del zaščiten pred rokavi, se lahko s tem delce brez nadaljnjega prenaša. Vseh delcev, ki so na rokavu, se na ta način ne bo preneslo na prsni del, temveč samo en del.
180. Izvedenec nadalje v pisnem mnenju navaja, da oseba kratkocevno orožje pri streljanju običajno drži z eno ali obema rokama. Strel ostanke strela iz območja ustja, okna izmeta in morebitnih drugih odprtin orožja iztiska z različno intenzivnostjo, ki je nedvomno merodajna za vprašanje ali in če da, v kolikšni meri se pojavlja možen nanos ostankov strela. Orožju so praviloma najbližje rokavi, vendar se lahko ostanki streljanja v odvisnosti od držanja orožja (npr. ob prerivanju) zlahka znajdejo tudi na drugih delih jakne. Drug vir delcev streljanja je orožje na katerem so delci. Če je pospravljeno v enega od žepov oz. za pas na sprednjem, zadnjem ali stranskem delu hlač, se lahko ostanki streljanja nanesejo na najrazličnejša mesta. Enako velja tudi za porabljene dele streliva (npr. tulci, naboji), ki so npr. pospravljeni v žepu. Delci streljanja lahko tudi z onesnaženimi rokami pridejo na vsa dosegljiva mesta na jakni (z zunanje in notranje strani). Tudi tu po mnenju izvedenca ni mogoče podati zanesljivih informacij glede soodvisnosti s kaznivim dejanjem. Na glavni obravnavi je izvedenec povedal enako, po predočenju mnenja NFL z dne 23.12.2014 pa še povedal, da če imamo možno pištolo AP66, ki ustreza Walther PPK, lahko poleg odprtine izstopa iz cevi in odprtine kjer izstopa tulec, delci izstopajo tudi v spodnjem delu, kjer je petelin. V tulcu nastane plin pod visokim tlakom, ta plin odbije tulec v smeri nazaj in gre tudi v zadnjo smer orožja in si potem poišče pot na prostost. To je tudi razlog, da plin in ostanki streljanja v manjši količini izstopajo tudi v smeri navzdol. Pri streljanju porazdelitev ostankov streljanja še ni dokončana, če strelec orožje pospravi imamo možnost za nadaljnje nanose ostankov streljanja. Izvedenec je pojasnil, da bi pri položaju streljanja z dvignjenimi rokami največ delcev pričakoval na podlahteh (deli oblačil, ki so orožju najbližje). V takem položaju na hrbtu ob primarnem dogajanju ne bi pričakoval GSR delcev, če pa bi oseba tekla skozi oblak ostankov streljanja, pa bi se lahko nekaj delcev, ne veliko, na ta način naneslo tudi na hrbtni del jakne. Vendar je izvedenec ob tem poudaril, da je bila jakna zavarovana kasneje po streljanju in imamo vedno možnost migracije delcev zaradi prijemanja jakne.
181. Izvedenec Manthai nadalje obrazlaga, da so bili na rokah (na vsaki roki kot je to pojasnila Gebhartova) najdeni po štirje GSR delci, ki ustrezajo kategoriji B, kar pomeni, da nobeden od najdenih delcev v svoji elementni sestavi ni karakterističen delcem iz najdenega tulca, je pa lahko brez težav z njimi povezan. Tako majhno število ni pomembno, ker bi jih bilo brez težav mogoče nanesti z že opisanimi načini kontaminacije, kar je brez dvoma mogoče predvsem zaradi nošenja jakne na kateri so ostanki streljanja. Vendar pa ta ugotovitev ne izključuje storilstva, ker bi bilo v času, ki je bil na voljo (torej 23 ur), mogoče brez težav opraviti temeljito čiščenje rok ali ker bi bile v primeru streljanja z rokavicami roke zaščitene pred prenosom ostankov streljanja. Enako je izvedenec pojasnil tudi na glavni obravnavi. Ob tem je prav tako pojasnil, daje tudi izvedenka Gebhartova na laseh našla delec, ki je vseboval vse štiri elemente antimon, barij, svinec, kositer, vendar je kljub temu ta delec po lastni oceni uvrstila v kategorijo B, ker elementi niso bili podani s tisto intenziteto, ki se zahteva za uvrstitev v kategorijo A. Je pa izvedenec Manthei pojasnil, da tudi če bi bil najdeni delec na laseh kategorije A, to na njegove zaključke v zvezi s kontaminacijo nima nobenega vpliva, ker so bili tudi na jakni delci kategorije A, ki si jih lahko prenesemo na lase.
182. Pri strelu ostanki streljanja izstopajo iz območja ustja, okna izmeta in drugih odprtin orožja z različno intenzivnostjo. Po njihovih izkušnjah posamezne delce smodnika lahko iz območja ustja izvrže do približno 2 m v smeri strela. Površinski nanos delcev streljanja si je po njihovih izkušnjah mogoče zamisliti do razdalje največ 50 - 70 cm, odvisno od tipa orožja in streliva. Spredaj nastavljeni dušilec zajame velik del delcev in drastično zmanjšuje njihov doseg. Za podrobnejše navedbe je potrebno poznati model orožja, ki se uporablja. Streljanje iz pištole kalibra 7,65 mm Browning s komercialnim strelivom proizvaja pok pri ustju. Ker krogle 7,65 mm Browning po njihovih izkušnjah ne potujejo z nadzvočno hitrostjo, ni mogoče pričakovati preboja nadzvočnega zidu. Glasnost poka pri ustju takšnega orožja kratkega dosega leži za nezaščiteno uho osebe normalnega sluha v bližini močno nad pragom bolečine. Na obeh predloženih izstrelkih v predmetnem primeru ni znakov, ki bi kazali na uporabo dušilca zvoka. To bi bile npr. odrgnine na izstrelku zaradi slabo usmerjenega dušilca, ki ne bi bil poravnan s cilindrom. Vendar odsotnost teh sledi ne izključuje uporabe pravilno nameščenega dušilca. Na glavni obravnavi je izvedenec še pojasnil, da lahko pri modelu orožja FEG AP66 streljanje povzroči bolečino pri človeku, ki normalno sliši. Ko so bile izvedencu predočene fotografije kraja dejanja (prva fotografija v prilogi A165) in predočeno dejstvo, da so v restavraciji v kateri se je odvijala zabava z glasbo v času storitve kaznivega dejanja sedeli ljudje, nihče od njih pa ni slišal streljanja, je izvedenec pojasnil, da je to odvisno od slušnega zaznavanja oseb, možna pa je tudi uporaba dušilca. Ker je tip pištole FEG zelo kratek, je lahko na pištoli, ko pride do strela, viden blisk iz pištole. Če pa je na pištoli dušilec, potem takega bliska ni mogoče zaznati. Izvedenec je glede ugotavljanja vrste oz. tipa uporabljenega orožja povedal, da se lahko na podlagi najdenega tulca določi tip uporabljenega orožja. Ko si je sam prvič ogledal predmetni tulec, je bila njegova domneva, da gre za tip Walther PPK ali AP66 in sicer je to videl na podlagi ene majhne, vendar zelo markantne sledi na strani tulca, ta oznaka se imenuje tudi Waltherjeva zastava. Izvedenec Manthei pa je tudi pritrdil izvedencu Sabliču, da se da v primeru, če sta zavarovani obe krogli (kar je bilo tudi v konkretnem primeru, saj sta po streljanju ostali v glavi oškodovanca) točno določiti vrsto orožja, je pa opozoril, da iz mnenja NFL izhaja, da gre za možna sporna orožja. Ob tem sodišče poudarja, da je bila neprimerna in neutemeljena pripomba izvedenca Sabliča, da izvedenec Manthei nima izkušenj in da to v Nemčiji dela BKA (Bundes Kriminal Amt) in ne Landes criminal amt, saj je iz dolgoletnih izkušenj izvedenca Mantheia, ki jih je opisal na glavni obravnavi, nedvomno mogoče zaključiti, da ima izvedenec Manthei obširne izkušnje s področja balistike, zgolj zato, ker dela v Landes criminal amtu in ne v BKA pa takšne navedbe Sabliča niso utemeljene, zlasti ob upoštevanju dejstva, da izvedenec Manthei dela v LKA v Miinchnu, ki pokriva (kot izhaja tudi iz pojasnil izvedenca Peschla) veliko področje z velikim številom prebivalstva. Izvedenec Manthei je tudi prepričljivo pojasnil, da se tudi na orožje AP66, ki ima čvrsto cev, relativno brez težav „montira“ dušilec. Takšni dušilci sicer niso zelo pogosti, ker delajo orožje glede na dolžino orožja nepraktično, ve pa (tudi iz prakse), da obstajajo.
