188. Ob zaslišanju izvedenca Mantheia je bil ves čas navzoč izvedenec Sablič, ki je v celoti vztrajal pri svojih zaključkih. Ob soočenju izvedencev je izvedenec Manthei povedal, da klasifikacijo GSR delcev v skupine A, B in C uporabljajo že 28 let in imajo s tem zelo dobre izkušnje, zato niso videli nobenega razloga, da od tega odstopajo (zato ne uporabljajo izrazov karakteristični in indikativni delci). Po predočenju navedb Sabliča, da so bili na rokah in laseh obtoženca najdeni le pol mikronski delci, večji delci pa iz rok odpadajo hitreje kot manjši delci, je izvedenec Manthei pojasnil, da ne izključuje možnosti, da so ti delci na rokah posledica streljanja, vendar pa tudi ne more izključiti, da bi bili naneseni zaradi kontaminacije (na strelišču, v policijskem prevoznem sredstvu). Manthei je tudi potrdil, da so trije delci kategorije A najdeni na jakni v sestavi antimon, barij, svinec, kositer. Prav tako je potrdil, da se z lepljivimi diski brez dvoma ne odvzame vseh delcev streljanja iz površine. Izvedenec Sablič je ob tem navedel, da če so policisti po obtoženčevih laseh potapkali z lepljivimi diski 20 krat in našli dva delca, je bilo v laseh nedvomno več delcev kot se jih je pobralo. Sodišče sicer ugotavlja, da je izvedenec Manthei potrdil, da se z lepljivimi diski ne odvzame vseh obstoječih delcev (to smiselno izhaja tudi iz izpovedbe Ceketove), vendar pa ne sledi izvajanjem Sabliča, da to omogoča nedvomen zaključek, da je bilo v laseh nedvomno več delcev kot se jih je pobralo, logično in življenjsko pa je ob tem pojasnilo Mantheia, da so sami ocenili samo sledi, ki so jih dobili. Ko je Sablič navedel, da sam meni, da kontaminacija na način kot jo zatrjuje obtoženi statistično ni možna, ker je bilo na rokah najdenih samo šest delcev in je zato nemogoče, da bi se le dva delca prenesla na lase, šlo je zgolj za polmikronske delce, medtem ko je bilo na jakni na kupe večjih delcev, je Manthei poudaril, da ne vemo kakšna je bila izvorna kontaminacija jakne in koliko je tekom leta odpadlo, da sicer ne izključuje možnosti, da so delci na rokah in laseh posledica streljanja, vendar tega tudi ne more dokazati, ker je toliko spremenljivk, ki jih nihče ne pozna. Ne more se opredeliti kaj je bolj verjetno, ker ne delajo z verjetnostmi, imajo tri kategorije, ali lahko nekaj potrdijo, ali lahko nekaj izključijo, ali pa ne vejo. Sodišče takšnim pojasnilom izvedenca Mantheia sledi, pri tem pa ponovno ocenjuje za neprimerne očitke podane s strani Sabliča, da to ne drži, da forenzični laboratoriji večino preiskav podajajo v večstopenjskih lestvicah in Landes criminal amt, ki je nižje stopnje kot Bundes criminal amt, nima izkušnje s tem in mu iz razlogov pojasnjenih zgoraj v tem delu ne sledi. Glede strelne razdalje je Sablič povedal, da se strinja z Mantheiom da je bila le-ta nedvomno večja od 10 cm, vendar je sam mnenja, daje bila večja od 20, 25 cm, ker na to razdaljo še vedno letijo žareči delci smodnika in se kljub oskrbi rane okrog strelin pozna t.i. tetovaža, ki pa na slikah ni vidna. Manthei je v zvezi s tem pojasnil, da nimamo originalnega orožja in tudi ni bila narejena kromografija (pri njih namreč izrežejo del kože okrog vstopne rane, ta delec posušijo in nato opravijo kromografično metodo). Pri predmetnem kalibru pa bi sam pričakoval žareče delce smodnika samo na razdalji do 10 cm, sam je videl, da je bila rana v okviru medicinske oskrbe očiščena in kasneje še enkrat, zato ni imel nobene podlage, da vidi kakršnekoli tetovaže. Sablič je navedel, da se zaradi dejstev, ki jih je navedel že Manthei, strinja, da natančne pozicije strelca in oškodovanca ni mogoče določiti (in je položaj, ki ga je sam navedel ena izmed možnih variant, najverjetnejši možen, ne more pa trditi, da je to fiksno), je pa sam upošteval tudi lego najdbe tulca (glede na izmet iz določene pištole, kije znana), upošteval je krvne sledove - oprijemanje z okrvavljenimi rokami po avtomobilu (sodišče ob tem opozarja, da takšni krvni sledovi okrvavljenih rok sploh niso bili najdeni), upošteval je, da ni nobenih podatkov, da sta bila strelec in oškodovanec v kontaktu ali prerivanju, da je bil mimoidoči oškodovanec z levo stranjo glave obrnjen proti predelu med obema voziloma, daje verjetno šlo za čisti strel (brez kakršnekoli komunikacije), da je bil strelni kanal pod kotom 30 stopinj, da sta bila strela relativno natančno v glavo in je tako prišel do najverjetnejšega možnega načina in sicer daje bil strelec najverjetneje v zakritem položaju med vozili in je streljal poševno navzgor, ni pa seveda to edini način. Izvedenec Manthei je glede na to pojasnil, da izstrelki iz orožja različno izstopajo, torej različno mečejo ven izstrelke, saj imata dve enaki vrsti orožja različne izmete. Izvedenec Sablič je temu pritrdil (ko se iz orožja izstreli 20 nabojev, se glede na grupacijo določi kje je izmet in vedo ali meče na desno ali na levo, je pa jasno, da so različni izmeti in pride do raztrosa). Manthei je nato pojasnil, da je šlo glede na slike na kraju kaznivega dejanja za normalna asfaltna tla, v takem primeru pa ima tulec možnost, da se odkotali določeno razdaljo dlje, obstaja pa tudi možnost, da tulce s kakršnimikoli ukrepi odrinejo. Sablič je tudi temu pritrdil in dodal, da kljub temu vztraja pri zaključku ne glede na to ali je nekdo še malo tulec brcnil desno ali levo, ker glede na krvne sledi oseba s takšnimi poškodbami ni šla daleč od kraja, poleg tega je bil tudi najden tulec med temi dvemi vozili. Sodišče takšnemu pojasnjevanju Sabliča ne sledi, saj so logična in prepričljiva pojasnila izvedenca Mantheia, da izmeta tulca ni mogoče natančno določiti (razen tega da gre za izmet na desno stran) ter da se je tulec na asfaltnih tleh lahko ob padcu na tla še odkotalil, lahko pa ga je tudi kdo na parkirišču nehote brcnil, predenje bil zavarovan. Sablič tudi napačno navaja, da je bil tulec najden med temi dvemi vozili (torej vozili med katerima naj bi po njegovo stal strelec), saj je iz skice in fotografij razvidno, da je bil tulec najden pri vozilu oškodovanca. Po predočenju te okoliščine je Sablič zgolj neprepričljivo dodal, da je jasno, da je izmet na desno na precejšnjo razdaljo ter da ne more imeti vsega v glavi. Izvedenec Manthei je nato pojasnil, da je glava majhen cilj, ozko področje za zadetek, zato ne gre izhajati iz velike strelne razdalje, npr. 20 m. V zvezi z ugotovitvami Sabliča o poziciji obtoženca in oškodovanca v trenutku streljanja se je sodišče opredelilo že v točki 129 obrazložitve in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje.
189. Izvedenec Sablič je na vprašanje sodišča pojasnil, da sta bila izstreljena dva naboja, po prvem je možno, če je bilo prej streljano z drugim strelivom, da bi našli še karkoli drugega notri, ampak niso našli, zato je za konkreten primer memory efekt irelevanten. Izvedenec Sablič je tudi pojasnil, da so bili delci zavarovani na rokah in laseh obtoženca manjši od mikrona, običajno pa so delci streljanja večjih velikosti. Na oblačilih so bili najdeni delci večje in manjše velikosti, večinoma je šlo za večje delce. Prenos je možen, kontaminacija je vedno možna, saj tudi iz eksperimentov (ki sta jih omenjala Maštruko in Čeh) izhaja, da če gre za direktno rokovanje po petih strelih s pištolo kalibra 9 mm, kjer se je od 900 delcev pri prvem rokovanju preneslo samo 28 delcev, pri drugem rokovanju pa še manj, niti eden ni bil manjši od enega mikrona. Če bi šlo za kontaminacijo kot jo navaja obtoženi, je majhna verjetnost, da se bodo prenesli samo majhni delci, saj niti en velik delec ni bil najden na rokah in laseh. Iz rok pa naj bi se nato preneslo cca 50% delcev na lase obtoženca. Zato sam meni, da to ni možno. Takšnim pojasnilom Sabliča sodišče sledi, kar je bilo podrobneje obrazloženo že v točki 130 obrazložitve.
