1. KLJUČNI POUDARKI PRITOŽBE
V nadaljevanju pritožbe obramba po poglavjih argumentira, zakaj je izpodbijana sodba napačna, nezakonita, nelogična in tudi v nasprotju z izvedenimi dokazi, bistveni poudarki pa so:
MOTIV: Obdolženi motiva ni imel, z oškodovancem ni imel praktično nobenega stika, slednji ga tudi ni dojemal kot grožnjo. Je pa oškodovanec v zadnjem letu povsem spremenil obnašanje, dobival je grožnje, bal se je za svoje življenje. Obdolženi s tem nima absolutno nič, kar je bilo ugotovljeno in bo tudi obširno obrazloženo, sodišče pa navedeno popolnoma ignorira.
POSNETKI VARNOSTNIH KAMER: Kljub temu, da je okolica kraja kaznivega dejanja v celoti pokrita z varnostnimi kamerami, obdolženca na posnetkih ni. Kolesar brez luči, za katerega sodišče zaključuje, da je obdolženi, slednji ne more biti zaradi časovnega aspekta in povsem nasprotne strani prihoda na kraj. Obdolženca tudi ni zaznala nobena od varnostnih kamer na poti od njegovega prebivališča do kraja dejanja.
ALIBI: Obdolženi ima alibi vse do nekaj minut preden je bilo kaznivo dejanje storjeno. V času, ki mu je bil na voljo, ni mogel priti na kraj kaznivega dejanja, upoštevajoč tako izvedeno rekonstrukcijo (ki je bila sicer izvedena pomanjkljivo), kot tudi posnetke varnostnih kamer, iz katerih izhaja, da se je t.i. kolesar brez luči na kraju nahajal že kar nekaj minut pred umorom.
BAZNE POSTAJE: Iz izvedenih dokazov izhaja, da signal mobilne telefonije z bazne postaje AVARNO3, ki pokriva kraj kaznivega dejanja, pokriva tudi kraj obdolženčevega prebivališča, zato dejstvo, da se je obdolženčev telefon ob 20:06:45 uri (približno pol ure po umoru) priklopil na navedeno bazno postajo, nima nikakršne dokazne vrednosti glede prisotnosti obdolženca na kraju kaznivega dejanja. Sploh upoštevajoč dejstvo, da se je njegov telefon ob 19:49:26 uri (približno deset minut po umoru) priklopil na „domačo“ bazno postajo AVRHOV1, prav tako ob 20:10:58 uri.
ČASOVNI VIDIK: Obdolženi v tako kratkem času, kot je bil na voljo od trenutka, ko je njegova hči odšla od doma, do trenutka izvršitve kaznivega dejanja, ni mogel priti na kraj, še posebej upoštevajoč posnetke varnostnih kamer in časa, ko se na posnetkih prvič pojavi t.i. kolesar brez luči, za katerega sodišče (sicer brez vsakršne podlage v izvedenih dokazih) zaključuje, da je obdolženi. Ob tem se postavlja tudi logično vprašanje, kako naj bi obdolženi vedel, da oškodovanec zamuja ter koliko zamuja, da bi kot nor kolesaril proti Via Boni, da bi prišel pravočasno.
SLEDI STRELCA: Sodba nasprotuje ugotovitvam nemških izvedencev, da na obdolženčevi jakni najdeni GSR delci izvirajo iz različnih virov (vrst streliva) in bolj verjetno ne iz streliva, ki je bilo uporabljeno pri kaznivem dejanju. Prav tako nemški izvedenci kot povsem možno dopuščajo kontaminacijo na način, kot jo opisuje obdolženi.
IZOSTANEK ŽIVLJENJSKE LOGIKE: V izpodbijani sodbi sodišče ne upošteva osnovne logike, „zdrave pameti“, vsa dejstva (tudi povsem nevtralna ali celo obdolžencu v korist) vztrajno in dosledno tolmači v njegovo škodo, povsem ignorira domnevo nedolžnosti in načelo in dubio pro reo. Obramba na to opozarja sproti po posameznih poglavjih in točkah pritožbe.
9. KRIVDA
Obramba trdno stoji na stališču, da v predmetnem postopku obtoženčeva krivda ni dokazana. Sodišče je svojo odločitev sprejelo na podlagi nepravilne in nepopolne dokazne ocene. Poleg pomanjkljive dokazne ocene je moč sodišču očitati tudi napačno interpretacijo izvedenskih mnenj, v postopku je bilo storjenih nešteto absolutnih bistvenih kršitev postopka, zaradi katerih v nobenem primeru ni moč slediti odločitvi sodišča o dokazani krivdi dr. Noviča.
Odločitev sodišča je rezultat nezakonitega postopanja sodišča, oprtega na špekulacijah. Celotna sodba sloni le na indicih, ob izostanku kakršnihkoli neposrednih dokazov, ki bi tvorili zaključen krog. Obsodba dr. Milka Noviča je »šolski primer« arbitrarnega odločanja, špekulacij, neupoštevanja opozoril in predlaganih dokazov obrambe ter vseh ostalih v dokaznem postopku za obtoženega razbremenilnih dokazov, hudih kršitev temeljnih načel kazenskega postopka kot tudi ustavnih pravic posameznika. Obramba se ne more otresti misli, da je sodišče že od samega začetka sprejelo odločitev, da je obtoženi kriv in pri tej svoji tezi vztrajalo cel postopek, pri tem pa ni upoštevalo rezultatov dokaznega postopka, ki so obtoženca v celoti razbremenili.
V poglavju o krivdi sodišče prvič navede, da naj bi si obtoženi za kaznivo dejanje nabavil orožje. Navedena ugotovitev sodišča je protispisna in samovoljna. Orožje namreč vse do danes ni bilo najdeno! Tudi v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil obtoženi lastnik orožja. Ko je hodil na strelišče, si je orožje vedno izposodil. V vsem tem času se tudi ni ugotovilo, kakšno orožje je sploh bilo uporabljeno in kje naj bi obtoženi (neugotovljeno) orožje nabavil. Zaključek sodišča o tem, da je obtoženi vse to storil, nima podlage v dokaznem gradivu. O poglavju orožja sodišče ne more napisati nič, saj ne samo, da nikoli ni bilo najdeno, še tip oz. vrsta orožja ni bila nikoli ugotovljena. Glede na najden tulec se je na strani NFL vrsta orožja le ugibala kot možna. Torej, sodišče na 214-ih straneh dolgi sodbi v nobenem delu ne pojasni, kdaj in kje naj bi obtoženi orožje za izvedbo očitanega ravnanja nabavil, medtem ko kljub temu, da s tem podatkom ne razpolaga, zaključi, da je obtoženi orožje nabavil!?
Obramba je glede samega orožja tekom obravnave opozarjala, da - v kolikor bi predpostavka o izvedbi očitanega ravnanja s strani obtoženega držala - bi obtoženi moral pred odhodom od doma orožje poiskat, se pripraviti, kar vse zahteva svoj čas. Sodišče je izpostavljeno pripombo obrambe na rekonstrukciji zavrnilo, v smislu »saj obramba ves čas trdi, da obtoženi ni imel orožja«. Po mnenju sodišča pri izračunavanju časa, ki bi ga obtoženi potreboval, da bi prišel na kraj, okoliščine priprave orožja ni potrebno upoštevati, medtem ko v poglavju o krivdi ugotovi, da si je obtoženi orožje predhodno nabavil, pri tem pa ne pojasni, kdaj naj bi si orožje nabavil in kakšno orožje naj si je obtoženi nabavil, kar je naravnost absurdno in presega minimum zdrave in logične človeške pameti. Sodba tudi v tem delu nima razlogov (kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP).
---------------
Kolikokrat so opažene bistvene kršitve določb iz ZKP -
v tekstu se ponovi 30-krat, dodatno sta še dve razlagi, kjer pravijo odvetniki, »ni treba ponovno poudariti«), torej je 32 absolutno bistvenih kršitev:
...kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP,... 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP
str. 19 (3.3. zavrnitev 3 prič obrambe)
str. 21 (...mimo obeh izvedenskih mnenj zaključi, da ne drži, da bi obdolženi deloval altruistično...)
str. 22 (...utemeljenost strokovnih zaključkov izvedenca dr. Kravosa. Tega sodišče ni naredilo in kar samo ocenjevalo pravilnost zaključkov psihiatra, kar je nedopustno)
str. 23 (Dokazna ocena izvedenskih mnenj je napačna! Kravos, Benedik – prihiater, kl. psiholog)
str. 27 ... in kršitev ustavnih pravic iz 22., 23., 27. in 29. člena Ustave (ugotovitev časa streljanja, usklajevanje časov posnetkov kamer)
str. 27 (...ravnanje sodišča, v delu, ko napačno navaja domet kamere restavracije Via Bona, ki je nameščena pred vhodom...)
str. 28 (...sodišče ni upoštevalo edinega točno določenega dejanskega časa, ki je klic priče Horvat ob 19:42 uri...)
str. 33 (...sodišče ni dopustilo izvedbo dokaza s posnetkom, ki ga je obrabama sama ustrezno približala,...)
str. 36 (... kolesar: sodišče navaja, da ni vidno od kod je prišel,...)
str. 37. (...Izvedensko mnenje možnosti, da gre za istega kolesarja ni izključilo, kar pomeni, da navedeni kolesar lahko predstavlja isto osebo, ali pa tudi ne.)
str. 38 (...Zaključek sodišča o tezi kolesarja, ki pripelje iz smeri parkirišča ob 19:39:19 tudi nasprotuje zaključkom sodišča o času streljanja, ki ga sodišče utemeljuje na podlagi časa prihoda oškodovanca in časa prihoda priče Horvat...)
str. 41 (...Argumentacije sodišča, zakaj na bi bil ta kolesar prav obtoženi, obramba v sodbi ni uspela zaslediti. Razlogov sodišča o odločilnih dejstvu (zakaj je ta kolesar po mnenju sodišča ravno obtoženi) izpodbijana sodba sploh ne vsebuje!)
str. 42-43 (...Novljan...posnetek njenega vozila... sodišče svojo odločitev znova opira na vsebino uradnega zaznamka, ki pa ni dokaz, na katerega se sodba lahko opre...)
str. 49 (4.3.2 ZAVRNITEV PREDLAGANIH DOKAZOV ZA PRAVILNO IZMERO POTI) (1. ...da izmere policije, ki izhajajo iz dveh uradnih zaznamkov, ne predstavljajo dokaz, na podlagi katerega lahko sodišče opre svojo sodbo. Obramba je želela, da se v dokaznem postopku postavi ustrezen izvedenec, ki bi najprej opredelil možne poti in nato izvedel ustrezne meritve z upoštevanjem vseh znanih okoliščin in posnetkov kamer...)
str. 51 (2. ...izmerjen čas v rekonstrukciji na način, da se je meril ločeno po posameznik odsekih, ne pomeni natančno izmerjenega časa. )
str. 51 (3. ... dokazni predlog podan s strani obrambe, ki je bil neposredno vezan na samo pravilnost izvedbe rekonstrukcije, je bil predlog, da sodišče zaseže posnetke družbe Avto Ljubljana kamere št. 2 na dan 16. 12. 2015 v času, ko se je opravljala rekonstrukcija. Zavrnjen!)
str. 55 (str 52: Sodišče sicer v celoti sledi priči Mulec, vendar kljub temu, da je na podlagi opravljenih meritev priča dopustila možnost, da bi se obtoženčev telefon priklopil na bazno postajo AVARNO3 tudi, če bi se obtoženi nahajal doma, sodišče vseeno zaključi, da se je kritičnega večera, ko je obtoženi prejel Bartolov drugi SMS, ni nahajal doma...)
str. 58 (...sodišče bi lahko – če bi sledilo predlogu obrambe – v zadevi postavilo ustreznega izvedenca, ki bi to nejasnost odpravil (čeprav je že priča Mulec povedal, da lahko meritve na cesti smiselno uporabimo tudi za meritve v stanovanju!). Zaradi zavrnitve dokaznega predloga obrambe je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa je bila tudi kršena pravica obdolženca do obrambe in določba tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije...)
str. 61 (pižama ali trenerka? ...uradni zaznamek o izjavi osumljenca z dne 22. 12. 2014 ni formalen dokaz. Obtoženi je svojo izjavo podal brez prisotnosti zagovornika, zato sodišče v skladu s tretjim odstavkom 148.a člena ZKP svoje odločitve ne sme opreti na to izpovedbo. Sodišče je ves čas presojanja obtoženčevega zagovora na glavni obravnavi primerjalo z izjavo obtoženca dano policiji, kar je nezakonito in predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki prvega odstavka 371. čelna ZKP.)
str. 62 (...Sodišče za svojo ugotovitev, da je bil obtoženi oblečen v trenirko, nima nobene dokazne podlage, odločitev o tem, pa je bila sprejeta brez upoštevanja vseh ugotovljenih okoliščinah in mimo dejstva, da na spodnjem delu trenirke ni bilo najdenih nobenih sledi kaznivega dejanja...)
str. 66 (6.1. Zakaj zavrnitev dokaznih predlogov s postavitvijo izvedenca kemijske stroke, pribavo dokumentacije od NFL v zvezi s preiskavo GSR delcev in pribavo poročila o zadnjem servisu in zadnji kalibraciji SEM-EDX sistema predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka?)
str. 68 (...Obramba je po zaslišanju izvedenca Sabliča na glavni obravnavi izrecno opozorila, da glede na izpoved izvedenca Sabliča, da ni izvedenec s področja prenosa snovi (kontaminacije) in da nima znanja s področja kemije, njegovih zaključkov v zvezi s kontaminacijo v vseh njegovih pisanih mnenjih in njegove izpovedbe na zaslišanju v tem delu ni mogoče šteti kot izvedensko mnenje! Sodišče se do tega sploh ni opredelilo in še naprej postopalo, kot da je izvedenec Sablič tudi strokovnjak za vprašanja s področja kemije, kar je nedopustno in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj je izpodbijana sodba (tudi) iz tega razloga nepravilna in nezakonita. )
str. 68 (...Bistveno kršitev določb kazenskega postopka predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga obrambe za pribavo vsega gradiva (slik, spektrov in analiz) od NFL v zvezi s preiskavo GSR delcev. Zavrnjeni dokazni predlog vsekakor ni prepozen, saj ga je obramba oziroma obdolženi podala takoj po zaslišanju priče Ester Ceket (ki je na NFL opravljala vzorčenje in analizo najdenih GSR delcev), ko se je pokazal dvom v pravilnost opravljenih postopkov vzorčenja in analize.)
str. 69 (Ker so napačno in nepravilno označeni vrhovi na spektrih lahko posledica napačne kalibracije (oziroma nekalibracije) SEM- EDX sistema – o tem podrobneje v nadaljevanju, tudi zavrnitev dokaznega predloga s pribavo zadnjega poročila o servisu in zadnji kalibraciji elektronskega mikroskopa z EDX detektorjem)
str. 71 (...Postavitev Franca Sabliča za izvedenca in uporaba njegovega mnenja (z dopolnitvami) pri sojenju predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka – konflikt interesov – policijski uslužbenec, ni izvedenec kemijske stroke...)
str. 72 (NFL torej za dejavnost, ki jo je opravil za predmetni kazenski postopek, ni akreditiran!)
str. 74 (...sploh ne upošteva, da si je obdolženi v relevantnem 23-urnem obdobju nedvomno nekajkrat umil roke. Kaj to pomeni, je razloženo – to dejstvo de facto izključuje možnost, da bi bili na obdolžencu najdeni GSR delci posledica streljanja ob izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja! To je ključno, sodišče pa se do umivanja kot načinu za popolno odstranitev GSR delcev niti ne opredeli, čeprav je obramba na to tekom postopka opozarjala.)
str. 93 (...Skratka – nemško izvedensko mnenje je v bistvu v celoti pritrdilo stališčem obeh strokovnjakov obrambe Maštruka in dr. Čeha ter se v bistvenem razlikuje od izvedenskega mnenja Franca Sabliča)
str. 95 (- da najdba teh delcev potrjuje zagovor obdolženca o ravnanju z jakno na strelišču (odlaganje na kontaminirano polico), - da prisotnost teh delcev jasno kaže na njihovo obstojnost v tkanini skozi daljše časovno obdobje, - da prisotnost teh delcev dokazuje ne le možnost, temveč v konkretnem primeru dejstvo kontaminacije jakne, ki pa se ni zgodila ob streljanju v obravnavanem dogodku. Zgoraj navedeni zaključki bi bili edini pravilni in zakoniti, upoštevajoč domnevo nedolžnosti, vendar je sodišče tudi za to dejstvo našlo razlago, ki navidezno pritrjuje utemeljenosti zaključka o obdolženčevi krivdi. Sodišče namreč izpostavlja, da drugi tulec s kraja dejanja ni bil najden in da delci tombak lahko izvirajo iz tega drugega tulca, prav tako pa obstaja možnost memory efekta. Obramba opozarja, da gre pri tem za čisto špekulacijo, ki ni potrjena prav z nobenim dokazom! Kakšen je bil drugi tulec ne vemo in tega dejstva ni mogoče tolmačiti v obdolženčevo škodo! Prav tako ni bilo najdeno orožje, da bi lahko potrdili ali ovrgli memory efekt in tudi tega dejstva ni dopustno tolmačiti v obdolženčevo škodo! Sodišče pa počne ravno to, kar je nezakonito in nedopustno in samo potrjuje opozorila obrambe, da sodišče izhaja iz domneve krivde. Zakonit zaključek sodišča v zvezi z zgoraj navedenim bi namreč bil, da ni dokazano, da bi delci tombak izvirali iz drugega tulca (ker slednji ni bil najden), da memory efekt prav tako ni dokazan (ker orožje ni bilo najdeno) in da torej delci tombak izvirajo s strelišča, ki ga je obdolženi dokazano obiskoval. Postopanje in zaključki sodišča v tem delu vsekakor predstavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka...)
str. 95 (...sodišče prav na koncu točke 177 obrazložitve zapiše, da je potrebno upoštevati, da je sodišče že predhodno zavrnilo zagovor obdolženca o kontaminaciji jakne Bugatti. Pri tem je potrebno vedeti, da se sodišče v točki 177 prvič v sodbi ukvarja z najdbo delcev tombak, ki pa bistveno vpliva na presojo kontaminacije. Vendar se sodišče do novo navedenih dejstev (najdbe tombak delcev) ne opredeli v smislu možnosti kontaminacije, temveč zapiše, da je že predhodno zavrnilo zagovor obdolženca glede tega vprašanja. Pika. Je sploh potreben dodaten komentar in opozorilo, da bi se moralo sodišče prav na tem mestu ponovno ukvarjati z dokazno oceno, upoštevajoč novo izpostavljena dejstva, ki izhajajo iz dokaznega postopka? Najbrž ne.)
str. 96 (...zakaj sodišče z gotovostjo (?) ugotavlja, da so GSR delci, najdeni na obdolžencu in njegovi jakni, posledica streljanja kritičnega večera in ne posledica kontaminacije. Pri tem sodišče v točki 187 izpusti eno ključnih ugotovitev nemških izvedencev in sicer, da ostanki streljanja, najdeni na jakni, izvirajo iz različnih virov (vrst streliva). Tega dejstva sodišče ne pojasni zadostno nikjer v sodbi. Kot že prej navedeno – razlaga najdenih delcev tombak z memory efektom v povezavi z drugim (nikoli najdenim) tulcem, je čisto ugibanje in nič drugega! Tako kot obstaja možnost, da je temu tako, obstaja tudi možnost (najmanj takšna), da temu ni tako. Celo izvedenec Sablič je glede možnosti memory efekta pojasnil, da je v konkretnem primeru irelevanten, saj ni bil najden drugi tulec (prav tako pa ne orožje). Obramba na tem mestu ne bo ponovno opozarjala, kako mora sodišče v takšnih primerih (dvomu) ravnati, saj je to povsem jasno.)
str. 100 (...Glede na vse zgoraj navedeno se pokaže mnenje izvedenca Sabliča v delu, ki se nanaša na položaj strelca in oškodovanca, povem zgrešen. Ob tem ne gre spregledati dejstva, s kakšno prepričanostjo je izvedenec Sablič zagovarjal pravilnost ugotovitve položaja strelca, ki se je kasneje ugotovil za povsem netočen oziroma nezanesljiv. Enako velja tudi za mnenje izvedenca Sabliča, ki se nanaša na GSR delce, vendar žal sodišče tega dela ni ocenilo kritično in pri svoji dokazni oceni ni izhajalo iz domneve nedolžnosti.)
