KDO SO LJUDJE, KI NAM DELIJO PRAVICO?
Oglašam se zaradi nadaljevanja sojenja dr. Milku Noviču predvidenem za 6. december 2017, kot je bilo najavljeno v medijih. S tem v zvezi pa zaradi sporne sestave senata, ki naj bi odločal o Novičevi pritožbi. Posredno pa se navezujem na sestavek v Delu 22 novembra z naslovom Sodelavca je hotel mrtvega.
V Novičevem primeru najprej apeliram na obrambo, da zahteva zamenjavo senata in javno obravnavo pritožbe s prisotnostjo medijev in dovoljenim video snemanjem. Citiram Matevža Krivica: »edino zdravilo je javnost, pameti je že zmanjkalo«. To je Krivic zapisal po grenkem izkustvu iz tega primera ob neuspešnem prizadevanju za odpravo pripora.
Ker sem po dveletnem spremljanju sodnih obravnav trdno prepričan, da 14. decembra 2014 dr. Milko Novič ni umoril dr. Janka Jamnika, sem ob izboru sodnikov pritožbenega senata zelo zaskrbljen. V pritožbenem senatu, so višji sodniki ljubljanskega višjega sodišča in sicer:
1. Višja sodnica Stanka Živič, ki je proslavila z bratenjem s stečajnim upraviteljem Goršetom. Kakšen je bil epilog, vemo.
2. Milan Štrukelj je znan kot izvrševalec direktiv v aferi Patria, kar je tudi sam priznal – češ imeli smo direktivo za obsodilno sodbo.
3. Tatjana Merčun, članica senata, ki je zavrnil preiskovalno komisijo DZ za vpogled v obiske na poslovodstvu NLB zaradi bančne luknje – spet pravi človek, ob pravem času, na pravem mestu.
Omenjeni sicer imajo še vedno priliko, da z dejanji pokažejo obratno – nepristranskost in pokončnost, a je to po bridkih izkušnjah iz drugih primerov sodeč, le malo verjetno. In tako smo, kar se tiče nepristranskosti na višji instanci, najbrž prišli z dežja pod kap ? S tem pa tudi dr. Milko Novič in njegova pravica.
In kaj storiti ? Vsekakor ne smemo zgolj opazovati, da se Novičev in križev pot njegove družine nadaljuje in da dr. Novič dokončno postane žrtev grozljivega dejanja za zdaj še nevidnih režiserjev sodne konstrukcije in zdaj že popolnoma jasnega nezakonitega in brezumnega pripora dr. Milka Noviča.
Žal imajo režiserji tega primera oporo v Ustavnem sodišču, ki z ne odločanjem o odpravi pripora dr. Noviču dejansko ščiti brezpravje in uničevanje njegove človeške usode. Žal je glasovalni stroj ustavnega sodišča (večinoma v razmerju 6:2 ali 6:3 ali celo 7:1) očitno premočan, da bi zlomil »beton«, ki ga, kot pravijo poznavalci in o njem že vrabci čivkajo, »beton« ki ga mešajo na Kemijskem institutu.
Novo upanje pa je, da bodo ta beton morda vendarle načeli zadnji dogodki povezani z aretacijo libanonskega kemika Stephana, ki ima vse bolj očitno tudi povezavo z umorom dr. Jamnika. Temeljita preiskava tega bi zelo verjetno hitro privedla do sledi, ki vodijo tako do naročnika kot do pravega morilca in končno v jedro zadeve.
Preiskava pa se je doslej očitno namenoma vodila v napačno smer. Zato je žal nujen poziv, da pristojna sodna oblast predvideni senat višjega sodišča zamenja z zaupanja vrednimi sodniki. Sicer nam ostaja zgolj vera v spreobrnjenje, skratka v čudež, da bodo ljudje z vprašljivim nahrbtnikom naenkrat pričeli soditi neodvisno ter po pravici in resnici.
Ker čudežev ni, javno apeliram na odgovornost predsednika višjega sodišča, da zagotovi sodnike in popolno javnost sojenja, kar bo porok za zaupanje, ne pa ravno obratno, razlog za sum o pristranskosti in vnaprej odločeni sodbi. Od obrambe pa pričakujem, da tako zahtevo čim prej naslovi na predsednika sodišča.
Slovensko sodstvo žal živi v samoprevari, da se stvari izboljšujejo, ljudstvo pa v iluziji, da je sodstvo učinkovito, če ljudi zapirajo. Vendar smo lahko ob takem sojenju kot žrtve na vrsti vsi državljani. Z deklaracijam problema sodstva ne bomo rešili, dokler ljudje ne bomo dobili minimuma – garancije za pošteno preiskavo in pravico do nepristranskega sojenja.
Vili Kovačič, državljan K.