Inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so od 13. maja do 14. julija 2020 izvajali poseben nadzor z namenom ugotavljanja sledljivosti in ustrezne označenosti sadja in zelenjave ter posledičnega zavajanja potrošnikov, posebno glede navajanja porekla. Opravili so 292 pregledov pri 235 različnih zavezancih. Skupaj je bilo zaseženih in uničenih dobrih 420 kg sadja in zelenjave.

V okviru inšpekcijskih pregledov sadja in zelenjave na stojnicah na tržnicah in na drugih prodajnih mestih, tudi ob cestah, so inšpektorji preverjali identifikacijo subjekta (ustrezna označenost prodajnega mesta in ustrezna registracija zavezanca), pravilnost oznak sadja in zelenjave vključno s preverjanjem ustrezne navedbe porekla svežega sadja in zelenjave, sledljivost in izpolnjevanje ustreznih higienskih pogojev prodaje. Poleg ustrezne dokumentacije so preverjali pridelke tudi na mestu pridelave in ugotavljali njihovo kakovost, čas obiranja in način transporta.

Uprava za var

Rdeča pesa vsebuje pomembne hranilne snovi, dobra je za kri in spada v skupino nizkokaloričnih živil. Sodi med deset vrst zelenjave z največjim antioksidativnim učinkom. Že v preteklosti so jo uporabljali tudi v zdravilne namene.

Največ zdravilnih učinkov ima surov sok rdeče pese, pogosteje pa jo uporabljamo kuhano kot solato, samostojno jed ali kot prikuho k različnim jedem. Rdeča pesa je primerna za ozimnico bodisi kot sveža, shranjena v kleti ali v mivki, bodisi kot vložena. Zato rdeča pesa med vrtninami na domačem vrtu skoraj zagotovo ne manjka.

Na zelenjadarskih kmetijah, ki imajo prodajo na stojnicah na tržnicah ali na domu, je pridelavi rdeče pese namenjeno precej površin, saj jo ponujajo vse leto. Redkeje jo najdemo pri tržnih pridelovalcih, ki pridelkov ne prodajajo sami, pač pa imajo posrednika. Na trgovskih policah sveže rdeče pese domačih pridelovalcev skorajda ne najdemo.

Je pa nekaj posameznih pridelovalcev, predvsem na območju Ptuja in Ormoža, ki že več desetletij prid

Spomladanske nizke temperature, ki so trajale do poletja, so rdečo peso zadrževale v rasti, junijsko vreme pa je bilo ugodno in pesa je lepo napredovala. Pogoste padavine v juliju pa pridelovalcem zelo otežujejo spravilo pridelka, obenem pa stalna vlaga omogoča veliko razraščanje pridelka, zato je precej pese predebele in ne ustreza standardom predelave. Na kmetiji Munda v Juršincih debelo peso izločajo že na njivi in naročniku dostavijo le tisto, ki ni debelejša od 12 cm. Kljub temu pri sortiranju pese v predelovalni industriji prihaja do precejšnje količine predebele pese, za katero bodo pridelovalci dobili nižje plačilo.

Na kmetiji Munda v Juršincih se s pridelavo rdeče pese ukvarjajo že skoraj tri desetletja. Začel je že dedek, potem starša, zdaj pa na razširjeni zelenjadarski kmetiji s pridelavo rdeče pese nadaljuje tudi mladi prevzemnik Marko Munda s partnerko Tino. Kmetijo sta iz 6 ha razširila na 12 ha obdelovalnih površin, na katerih poleg solate, krompirja, zelja, ohrovta in

V Trgovišču pri Veliki Nedelji je nekaj pridelovalcev krompirja, vsi ga prodajajo sami. Nekateri so glavnino že pobrali, drugi so z izkopom šele začeli, vsi pa imajo težave pri prodaji; ne le da se krompir slabo prodaja, tudi cena hitro pada. Cena je že padla pod 0,30 evra za kilogram, slišati pa je, da ga nekateri že prodajajo še za pol nižjo ceno. Bojijo se, do kam bo cena padla v jeseni.

Janko Majcen ima krompir na 17 hektarjih. Do minulega tedna ga je pobral šele na 2 ha, čeprav ga je začel pobirati že junija. V zadnjih tednih je bilo veliko dežja in spravilo je bilo zaradi razmočenih tal zelo oteženo pa tudi povpraševanja po krompirju ni bilo. Še dva tedna nazaj je imel lokalni trgovec na svojih policah le francoski in italijanski krompir, za domačega pa ponujal le kompenzacijo.

Majcen zaenkrat opran in pakiran krompir v deset- in petkilogramske vreče prodaja Evrospinu in preko posrednika tudi v druge trgovske mreže ter za predelavo. Cena, ki jo dobi za opran in pakiran krompir,

Vsak poklic je treba opravljati z veseljem. Še večje je zadovoljstvo tistih, ki se v svojem poklicu resnično najdejo in jim poklic ni le osemurni delovni čas, pač pa način življenja. Pia Kolarič in njen partner Janko Zver sta oba zaposlena v Arboretumu Volčji Potok in sodelujeta v službi in doma. Janko je vedno navdušen nad novitetami v botaniki, Pia pa vso teorijo preizkuša in nadgrajuje v praksi.

Janko Zver si je vedno želel velik vrt in staro hišo. Leta 2013 je kupil staro zapuščeno hišo v zaselku Prod v Gornjem Gradu, ki jo je začel obnavljati. Po treh letih je bila hiša toliko obnovljena, da se je v njej dalo živeti. Vse je obnovil v starem stilu, s starimi materiali in tudi oprema je bodisi restavrirana ali obnovljena iz starega pohištva in drugih predmetov ali narejena na novo v starem stilu.

Od vseh sob je najlepša tista, ki ji pravita kar grajska soba in je polna knjig, med katerimi prevladujejo botanične.

 

Pia in Janko imata danes stilsko obnovljeno hišo, katere najstarejš

Na kmetih je bilo nekdaj veliko ročnega dela, danes se večino del opravi strojno. Nekoč so si kmetje med seboj pomagali, ob večerih po delu skupaj zapeli in se družili, danes imajo mladi druge zabave, družijo se preko interneta in facebooka. Anica Fajs pa je kljub vsemu prepričana, da je na kmetiji lepo, saj si sam svoj gospodar in z dobrim gospodarjenjem se da lepo živeti.

Anica Fajs, rojena Pirš, je kmetijo prevzela od mame, zato se danes imenuje kmetija Fajs-Pirš. Ko je končala osnovno šolo, je mama hudo zbolela, in namesto da bi kot odlična učenka nadaljevala izobraževanje, je ostala doma in vse življenje delala na kmetiji. Z možem Stankom sta zgradila novo hišo, nove hleve, kmetijo opremila z vsemi potrebnimi stroji in jo razvijala, da jima je danes pri delu veliko lažje. Stanko je bil zaposlen, Anica pa je ves čas skrbela za kmetijo in v glavnem opravljala vsa dela v hlevih, na travnikih in poljih.

Anica ima shranjenih veliko svojih objavljenih člankov, mnogi tudi Kmečkem glas

Stanje na trgu z zelenjavo je alarmantno, saj so naročila s strani trgovcev letos za polovico manjša kot lani. Deležniki odbora zelenjavne verige so se na zadnji seji dogovorili, da bodo rešili slabo prodajo domačih vrtnin. Trgovci naj bi nemudoma pomagali z večjim odkupom, predstavniki pridelovalcev pa bodo zbrali podatke, koliko tržnih vrtnin se sploh pridela.

Kljub načrtovani in znani pridelavi prodaja ne poteka, kot bi pričakovali. Trgovci pravijo, da morajo vsaj 14 dni pred začetim odkupom vrtnino napovedati v katalogu, zato morajo imeti še pred objavo zagotovljene količine dobave, česar s strani pridelovalcev običajno ni. Tisti, ki imajo centralna skladišča, pravijo, da domačih vrtnin ni dovolj in jih morajo uvažati. Po drugi strani pa na očitek, da letos odkupujejo manj vrtnin kot običajno, odgovarjajo, da se je na račun vrtičkarjev prodaja zmanjšala in da je letos nasploh dobra letina vrtnin ne le pri nas, ampak tudi drugod.

Velika večina zbranih se je strinjala, da je treba n

Ženske so se v vasi vedno družile in si pomagale. Tako je bilo nekoč in tako je še danes. Vera Gorjup je v življenju šla čez mnogo preizkušenj, a vse je z delom in trdo voljo uspešno prestala. Tik pred svojim 90.tim rojstnim dnevom se ne da, saj vse svoje zdravstvene težave blaži z rožicami, ki jih še vedno nabira okrog hiše, in pravi, da jo krepi njeno gibanje bodisi peš ali s starim zelenim golfom, s katerim se zapelje po vasi do prijateljev, znancev, sorodnikov ali do trgovine.

Vera Gorjup je v kraju pravi informator, kot nekakšen leksikon o življenju ljudi v teh vaseh. Za marsikoga, ki želi izvedeti kaj o svojih sorodnikih, o zapuščeni hiši in ljudeh, ki so živeli v njej, je Vera Gorjup kot knjiga spominov. Njene zgodbe so bile že večkrat postavljene na oder lokalnih gledaliških skupin in v različnih kratkih filmčkih, ki jih z naslovom Življenje ustvarja zgodbe, delajo mladi ustvarjalci, ki v kraju skrbijo, da se tradicija ohranja in prenaša na še mlajše.

Vera danes rešuje križank

V Sloveniji imamo po podatkih Centralnega registra okrog 26.000 kopitarjev, večina konj različnih pasem. Najštevilčnejša je avtohtona pasma slovenskega hladnokrvnega konja, ki je primeren za vzrejo v ravninskih in hribovitih predelih.

Večina rejcev vzreja konje slovenske hladnokrvne pasme z namenom vzreje klavnih konj in žrebet, velikokrat pa ga še vedno najdemo kot pomočnika pri delu v gozdu, na polju ali v vpregi na različnih slovesnih, kmečkih, turističnih in drugih prireditvah.

Skupno število rodovniških konj slovenske hladnokrvne pasme je od 3.500 do 4.000 živali, od tega je v letu 2019 bilo 1610 plemenskih živali in sicer 1483 plemenskih kobil in 127 plemenskih žrebcev. Rejski program, v katerem je okrog 350 članov rejcev, na območju Slovenije izvaja Priznana rejska organizacija Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, ki posebno pozornost namenja skrbi za plemenske žrebce. Plemenski žrebčki se odbirajo v letu rojstva na osnovi ustreznega porekla, tako, da se zagotavlja

Kot običajno se v tem času na poskusnih poljih žit srečajo pridelovalci, kmetijski svetovalci in strokovnjaki poljedelstva, ki pregledajo razvoj rasti žit in napovedo letino žit. Tokrat so se zbrali na poskusnem polju Kmetijskega inštituta v Mengšu in poskusnem polju Semenarske hiše RWA - Agrosaat na polju kmetije Kavšek v Ivančni Gorici.

Vremenske razmere od setve do žetve v letošnji sezoni so bile zelo pestre, je začela Damjana Ilijaš iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Jesen je bila ugodna in pridelovalci so pravočasno sejali. Sledile so neenakomerno razporejene padavine, povprečne temperature pa visoke. Zima je bila mila, razmeroma topla, zato so bili pogoji za rast žit in plevelov ugodni. V aprilu in maju so se začele nizke temperature, ki so povzročale škodo žitu. Posevki, ki so bili pravočasno in pravilno dognojevani lepo kažejo, žal pa večina ni takšnih, pove Damjana Iljaš. Ječmeni, ki so bili posejani v času od 6. oktobra do 21. oktobra kot je primer njive na peščenih t

Predstavniki Sindikata kmetov Slovenije so se nedavno srečali s predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na temo prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov ter varstva potrošnikov.

Pobude Sindikata kmetov so bile, da morajo vsi pridelovalci in rejci, ki dajejo na trg živila rastlinskega ali živalskega izbora, oddati zbirno vlogo ne glede na to ali podporo uveljavljajo ali ne. Živila rastlinskega ali živalskega izvora pridelave ali predelave morajo biti sledljiva od prvega v verigi. Ob nakupu živila mora kupec-potrošnik na izstavljenem računu imeti podatek pridelovalca ali rejca osnovnega živila. Pri prometu z živili mora biti izdana knjigovodstvena listina, to je račun. Kmetje, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo, morajo imeti možnost nakupa fitofarmacevtskih sredstev in ostalega repromateriala na celotnem območju EU. Sindikat kmetov Slovenije se zavzema za ukinitev obdavčenja po KD oziroma ločitev obdavčitve lastnine od obdavčitve iz kmetijske dejavnosti.

Nuj

ežave na trgu z zelenjavo

Dobra letina, slaba prodaja

D.H.

Člani Odbora zelenjavne verige so minuli ponedeljek na svoji 16. redni seji reševali težave na trgu z zelenjavo. 
Na Primorskem, kjer so pridelovalci še najbolj povezani in prodaja poteka preko zadruge, imajo skladišče polno več različnih vrtnin, na Gorenjskem se je zmulčilo 80 do 90 odstotkov solate, naročila trgovcev pa so letošnje leto manjša kot so bila v preteklih letih, so navajali predstavniki pridelovalcev v tako imenovani zelenjavni verigi. Trgovci, prisotni so bili predstavniki Mercatorja in Energotuša, so odgovarjali, da je težava predvsem v nezadostnih količinah, v nepovezanosti pridelovalcev in manjšem povpraševanju po zelenjavi, saj je imajo kupci veliko tudi na svojih vrtovih. Vsi so se strinjali, da je treba v bodoče skleniti zavezujoče pogodbe, v katerih bodo določene količine in terminski odkupi, ki se jih morata držati obe strani, trenutno pa je treba pomagati slovenskemu pridelovalcu, če želimo, da bomo v p

Medved je v neposredni bližini domačije v deževni noči uplenil tele, ga zvlekel približno 50 metrov nižje v dolino, pojedel kilogram stegna in odšel po svoje.

Kot pravi Urban, so na kmetiji ostali brez telička, skrbi pa ga tudi, da bo krava, ki je izgubila svojega teleta, morebiti čez 14 ali 15 mesecev ponovno telila in bo njen teliček spet v nevarnosti zaradi zveri. Še najbolj pa ga skrbi, ker je v nevarnosti celotna družina, predvsem pa otroka, ki sta se do sedaj mirno igrala pred domačijo, zdaj pa je vse zelo strah, kdaj bo v njihovo bližino prišel medved. Nedavni napad medveda na tele se je zgodil manj kot 10 metrov stran od domačije in manj kot 4 metre od vrta pred hišo, kjer imajo otroci svojo gugalnico.

Po mnenju Urbana Kovačiča je medved, ki je uplenil rejno žival v čredi na paši tako blizu naselja, zagotovo za odstrel. Sicer pašniki in travniki ne bodo obdelani.

Stehanja vas je gručasta vasica na kopastem hribu, ki se na zahodu spušča v globoko Stehanjsko dolino. Čeprav je blizu avtocesta Ljubljana - Novo mesto, do katere je nekaj kilometrov, se pot od izvoza Bič ali po stari cesti iz Ivančne gorice proti Trebnjem v Velikem Gabru začne vzpenjati in vijuga med gozdovi in vrhovi ter pripelje do skritih zaselkov in vasi ter še bolj skritih domačij. Veliko ljudi se je iz tamkajšnjih krajev v preteklosti izselilo v mesta, večino kmetij pa so v več delih prodali.

Danes ljudje iz mesta želijo nazaj k naravi in prav v Stehanji vasi je kar nekaj na novo priseljenih družin. Bregarjevi, po domače Pr’ Koprivčevih, so eni redkih, ki nadaljujejo tradicijo svojih prednikov in kljub težkim pogojem kmetujejo ter ohranjajo krajino takšno, kot je bila pred davnimi leti, ko so v vasi pridelali veliko ajde. Koprivčeva mama, ki je letos dopolnila sto let, je takrat še nosila pridelke na 50 kilometrov oddaljeno tržnico v Ljubljano, pripoveduje Janez Bregar, ki je os

Bruno in Nevenka obdelovalnih površin ne povečujeta, saj jih je v dolini Dragonje težko dobiti, pač pa se nenehno prilagajata in sledita trgu. Obdelujeta okrog 18 ha, od tega je nekaj manj kot 4 ha oljčnika, nasad breskev, kakija in špargljev ter 5 ha za pridelavo različnih vrtnin.

Polovico površin je ekoloških, med drugim celoten nasad oljk, cilj pa je vse površine usmeriti v ekološko pridelavo. Približno 2 ha je pokritih površin, ostale so na prostem, kjer kolobarijo še z lucerno, oljno ogrščico in letos tudi s konopljo.

Letošnje leto sta v proizvodni načrt vrtnin vključila spomladanski krompir in jagode, zgodnje kumare in bučke, sledile so melone in lubenice ter drugič kumare in nekaj paradižnika. Pred leti je bil glavni pridelek paradižnik, a so ga skoraj opustili zaradi prevelike razširjenosti paradižnikovega molja predvsem v rastlinjakih. Kako je prišel v rastlinjak, ni jasno, morda s sadikami ali embalažo, zagotovo pa se je lani škodljivec zelo razmnožil in bi letos na paradižn

Slovenski pridelovalci želijo biti s svojimi pridelki čimbolj zgodaj na trgu, da bi dosegli nekoliko boljšo ceno. A ne glede na to koliko so zgodni, pa trgovci tik pred spravilom prvih domačih pridelkov povečajo uvoz in že en tovornjak mladega zelja iz Srbije ali Makedonije v majhni Sloveniji zaustavi prodajo domačega zelja za nekaj dni. Podobno je pri solati, krompirju, bučkah in vseh ostalih vrtninah.

Prva spomladanska solata je šla dobro v prodajo, pri drugem terminu spravila pa so hitro nastali viški, ne le zaradi zaprtih šol in vrtcev, gostinstva in turizma, pač pa zato, ker je veliko solate na domačih vrtovih in ker so trgovine kljub dobri domači ponudbi veliko solate najrazličnejših sort uvažale. Solata hitro raste ter preseže dovoljeno težo, ki jo zahteva trgovec, in prav tako gre hitro v cvet, ko ni več tržna. Ko se to zgodi, pridelovalcu ne preostane drugega, kot da jo zmulči in podorje ter s tem vsaj obogati tla za pridelavo naslednje vrtnine. Ob tem je ob ves prihodet od te

Razlog za mulčenje solate in zelja je slaba prodaja, na trgovskih policah pa nizkocenovne vrtnine iz uvoza.

Za to niso krive zaprte šole in vrtci, ki so bili zaradi epidemije zaprti nekaj mesecev, čas brez turizma ali številni vrtičkarji, ker so se bali, da bodo ostali brez hrane, če se zaprejo meje. Krivi so trgovci, ki kljub poudarjanju in njihovemu hvaljenju o ponudbi domačih vrtnin veliko taistih uvozijo po bistveno nižji ceni in tako izsiljuje domače pridelovalce ter jim pogojuje odkupne cene. Od slovenskih kmetov kupijo le manjše količine, nekaj za vzorec, veliko več pa uvozijo od vsepovsod. Kajti vse je pri naših sosedih Italijanih, Hrvatih, pa še južneje v Makedoniji, Srbiji, Albaniji in vse do Egipta precej ceneje. V teh dneh se na primer že uvaža paradižnik iz Nizozemske po bistveno nižji ceni, kot jo dosegajo Primorci s prvimi plodovi. Za slabo prodajo pri trgovcih niso bile krive zaprte šole in vrtci, saj so otroci morali jesti tudi doma, družine pa so v času koronakrize bi

Na kmetiji Pleško so se s pridelavo zelenjave začeli ukvarjati pred 30 leti. Janez in Joži sta kmetijo iz živinorejske želela preusmeriti v sadjarsko in sta leta 1988 zasadila hektar jabolk, kasneje pa sta se usmerila v pridelavo zelenjave. Deset hektarjev površin je namenjeno pridelavi vrtnin, ki jih prodajajo na domu, v lastni trgovini, javnim zavodom ter lokalnim restavracijam, gostilnam in hotelom, viške pa preko zadruge veletrgovcem, če jih ti želijo odkupiti. Danes jima pomagajo vsi trije otroci z družinami, najbolj pa sin Robert, ki počasi kmetijo tudi prevzema.

Pleškovi pridelujejo zelenjavo na 10 hektarjih, od tega je približno en hektar pokritih površin, nekaj tudi pod enostavnimi loki, ki jih jeseni podrejo in spomladi znova postavijo. Dva hektarja je še vedno sadovnjakov, čeprav so jih nekaj že skrčili ali zamenjali z bolj tržnimi vrstami. Na površini, kjer je bilo pol hektarja breskev, so pred dvema letoma zasadili 1.500 trt namiznega grozdja. Tudi nasad jabolk s 1.500 dre

Slovenski pridelovalci želijo biti s svojimi pridelki čimbolj zgodni, da dosežejo nekoliko boljšo ceno. Ne glede na to koliko zgodni so, pa trgovci tik pred pobiranjem prvih domačih pridelkov povečajo uvoz in že en tovornjak mladega zelja iz Srbije ali Makedonije v majhni Sloveniji zaustavi prodajo domačega zelja za nekaj dni. Podobno je pri solati, krompirju, bučkah in vseh ostalih vrtninah.

Prva spomladanska solata se je dobro prodajala. Pri drugi proizvodnji so hitro nastali viški, ne le zaradi zaprtih šol in vrtcev, gostinstva in turizma, pač pa, ker je veliko solate na domačih vrtovih in ker so trgovine kljub ponudbi domače solate, veliko solate, najrazličnejših vrst in sort, uvažali. Solata hitro raste in zelo hitro preseže dovoljeno težo, ki jo zahteva trgovec, ter gre v cvet, zato se je veliko solate po 15. maju začelo mulčiti in še vedno se mulči, saj imajo tako pridelovlaci vsaj neko korist od pridelave, da obogatijo tla. Nič ne kaže, da bi se situacija v prihodnjih dneh spre

Čeprav je stopnja samooskrbe z vrtninami nižja od 40 odstotkov, imajo pridelovalci velike težave pri prodaji. Med vzroki so zaprte šole, miroval je ves turizem in tudi trgovine naj bi prodale manj zaradi pridelka na domačih vrtovih. Ne glede na vse pa se vrtnine še kar naprej uvaža.

Nekaj tednov nazaj je bil skoraj povsem ustavljen odkup spomladanske solate, zato so jo kmetje celo podoravali. Pred dnevi je prišlo na slovenski trg mlado zelje iz Makedonije in Srbije, kjer naj bi bila cena pod 0,20 evra za kilogram. Za takšno ceno je bolje, da slovenski pridelovalci zelje zmulčijo. O mulčenju pridelka razmišljajo tudi dolenjski kmetje, ki bodo kmalu začeli rezati že drugo serijo pridelave solate, katere cena je zelo nizka.

Tudi krompirja imamo manj kot pol glede na potrebe, zato ga veliko uvažamo. Mladi krompir iz Egipta ali Maroka je na trgovskih policah že od januarja ali februarja naprej. Vprašanje je, ali je to sploh mladi krompir, zagotovo pa po okusu niti približno ni tako dober