Društvo podeželskih žena Velike Lašče pripravlja 6. državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki bo potekalo 1. in 2. decembra 2022 v Robu.

Kruhe za razstavo in ocenjevanje je treba prijaviti najkasneje do srede, 30. novembra 2022, na telefon 031 816021 (Zdenka Škrabec) ali na telefon 041 889794 (Magdalena Peterlin) ali po e-pošti na naslov dpz.velikelasce@gmail.com. Dostava kruhov je v Okrepčevalnici Škrabec v Robu v četrtek, 1. decembra 2022, od 12. do 15. ure. Razstava kruhov bo v Domu krajanov v Robu v petek, 2. decembra 2022, od 9. do 17. ure, ko bo ob kulturnem programu še razglasitev rezultatov ocenjevanja s podelitvijo priznanj in nagrad.

November - listopad

December - gruden

4. decembra sonce vzide ob 7.27 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 50 minut.

Za svet'ga Andreja je sneg železen.

Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec.

"Zima rada z repom brije, če dolgo sonce sije."

Tradicionalni dan krompirja je RWA Slovenija pripravil skupaj s podjetjem Picount. Na kmetiji Štular so predstavili sredstvo, ki preprečuje kaljenja krompirja v skladiščih, v nadaljevanju so pregledali letošnjo slabo letino krompirja pri nas in boljšo v Nemčiji. V Nemčiji so pridelali dobrih 10 milijonov ton krompirja, pri nas je bilo poznega krompirja dobrih 50 tisoč ton.

Mag. Jože Mohar iz RWA Slovenija je predstavil letino krompirja. Čeprav smo letos po statističnih podatkih posadili približno 5 % več krompirja oz. 2.875 hektarjev, je bilo poznega krompirja 15 % manj kot lani. Vznik je bil sicer dober, a je krompir zaradi manj padavin nastavljal manjše število gomoljev. Veliko težav so imeli pridelovalci s koloradskim hroščem, s črno listno pegavostjo in virusnimi okužbami, pri pridelavi semenskega krompirja pa tudi z listnimi ušmi in posledično virusi. Žal si pri številnih težavah v pridelavi kmetje ne morejo pomagati zaradi pomanjkanja ali ukinjanja zaščitnih sredstev za varstvo

Vlada je minuli teden sprejela odlok o finančni pomoči kmetom zaradi izpada krme, ki je bil posledica letošnje suše. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) menijo, da je pomoč bistveno prenizka in od vlade zahtevajo, da odlok razveljavi. Živinorejskemu sektorju naj se nameni več sredstev in v seznam upravičencev vključi tudi perutninarje.

Po sprejetem vladnem odloku so do finančne pomoči upravičena kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji 2 glavi velike živine (upošteva se govedo, drobnica, kopitarji in prašiči), imajo povprečno obtežbo 0,9 GVŽ/ha in kmetijske površine za pridelavo krme. Finančna pomoč za tiste, ki gojijo deteljno-travne mešanice, deteljo, travno-deteljne mešanice, pašno-kosni travnik, planinski pašnik, trajni travnik – dvokosni, trajni travnik – tri in večkosni, trajni pašnik – sveže, lucerno in travniške sadovnjake, na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 38 evrov, če je poškodovanost od 30 do 60-odstotna, pa 19 evrov. Finančna pomoč za  kmetijs

Na sadjarsko-zelenjadarski konferenci, ki je potekala v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so se srečali predstavniki podjetij, zadrug, trgovcev, semenarskih hiš, pristojnih ministrstev, inšpekcijskih služb ter drugi, ki so povezani s pridelavo in predelavo sadja in zelenjave. Pregledali so trenutno stanje in govorili o možnostih za izboljšanje konkurenčnosti obeh sektorjev. Predvsem pa so ugotovili, da manjkajo evidence, koliko sadja ter predvsem koliko zelenjave sploh pridelamo.  

Potencial sadjarstva in zelenjadarstva je v Sloveniji premalo izkoriščen, oba sektorja pa v prihodnje čakajo pomembne prilagoditve na podnebne spremembe ter zmanjšanje porabe FFS, kar bo zahtevalo spremembe tehnologij in krepitev trajnostne pridelave. Tatjana Buzeti iz MKGP je povedala, da je bilo v sklopu PRP 2014-2020 za sektor sadja in zelenjave izplačano 113,7 milijona evrov, od tega za sektor zelenjave 84,3 milijona evrov in za sektor sadja 29,3 milijona evrov.

Med cilji SKP 2023 –

Sprašujem se, kje v Sloveniji so kmetije, ki predstavljajo statistične podatke o 60-odstotnem dvigu pridelave zelenjave v zadnjih 10 letih. Na terenu je situacija povsem drugačna, pridelovalcev je vse manj, opuščanj pridelave pa vse več. Če bo šlo tako naprej, čez 5 let ne bo več pridelave zelenjave. Patricija Pirnat, KZ Agraria Koper

Na kmetiji Marima v Trebešah pri Gračišču Urška Klančar in Marko Perklič uspešno razvijata sadjarsko dejavnost. Na ekološki način pridelujeta različno sredozemsko sadje, ki ga sušita na tradicionalni način v leseni  sušilnici, kjer mu s pomočjo toplote odstranita le vodo. Namizno grozdje sušita s semeni, saj se tako ohranijo vse hranilne snovi, rozinam pa dajo tudi sladki okus in značilno aromo.

Urška Klančar je kot otrok spremljala mamo in očeta, ki sta v prvih letih svoje poklicne poti kot kmetijska svetovalca, eden za živinorejo, drugi za poljedelstvo, obiskovala primorske kmetije. Za 18. rojstni dan je od staršev v dar dobila sadike oljk in z Markom sta zasadila prvi oljčnik. Temu je sledil študij agronomije, tik pred diplomo pa ji je nono predal še majhno kmetijo. Vedel je namreč, da kmetovanja ne bo opustila, kot bi ga morebiti njena starša, ki sta svojo poslovno pot usmerila v cvetličarstvo in urejanje vrtov. Tudi Markovi stari starši in starši so imeli majhno mešano kmetijo, n

Evrosad kot nekoč največji izvoznik jabolk je danes s prodajo različnega sadja in zelenjave skupaj s približno 40 kooperanti usmerjen na domači  trg. V Evrosadovi tržnici, na katero se obrača vedno več kupcev, tudi javni zavodi, imajo poleg svežega sadja in zelenjave v ponudbi več kot 500 različnih izdelkov lokalnih kmetij in predelovalcev, izključno slovenskega porekla. 

60 % izpad pridelka zaradi suše in drugih vremenskih nevšečnosti pomeni

75 do 80 % škode v pridelavi in prodaji.

Evrosad je z jabolki na trgu prisoten že dolgo, v zadnjih letih pa je na trgovskih policah po Sloveniji tudi različno sezonsko sadje in zelenjava. Da bi ponudbo še okrepili in povezali pridelovalce, so leta 2020 začeli z maloprodajo, najprej z lastnimi pridelki, predvsem različnimi sortami jabolk ter drugim sezonskim sadjem in zelenjavo ter približno 30 izdelki iz sadja in zelenjave. Odziv kupcev je bil zelo dober, zato so leta 2021 kljub koronskim časom izpeljali večjo investicijo in odprli lično trgovi

Vlada je konec oktobra predstavila že četrti popis maloprodajnih cen osnovnih živil med posameznimi trgovci v Sloveniji in drugič tudi v tujini. Ugotovitev zadnjega popisa je, da cena košarice v Sloveniji pada (v Avstriji in na Hrvaškem ni sprememb, v Italiji je dražja za 10 %), kar pa vse bolj kaže na to, da je spremljanje cen delano za trgovca, predvsem tistega, ki ima najcenejšo košarico živil, ne pa v korist kmetu. Prej v škodo! 

Cene med posameznimi izdelki znotraj kategorije so zelo različne, živila pa med seboj težko primerljiva. Cene se razlikujejo tudi do 15 % in več. Največje razlike so znotraj kategorij kruha, sira, moke, testenin, torej izdelkov, kjer je v verigi od pridelovalca do trgovske police več deležnikov. Odstopanja so zato, ker ima trgovec za določena živila tudi različne cene v različnih poslovalnicah. Živilo je lahko povsem enako, ima istega proizvajalca, a je na trgovski polici pod različno blagovno znamko in z različno ceno. Vlada je s primerjanjem cen dosegla

Pred sedmimi leti sta Klemen in Urška Mumelj pobirala prvi pridelek, danes imata dva rastlinjaka, v katerem od marca do oktobra raste ingver. Ker za rast potrebuje enajst mesecev ugodnega, predvsem toplega vremena, ga kopljeta tri do štiri mesece prej in ga kupcem ponujata kot mlad ingver, ki ima še tanko lupinico, je atraktivne rožnato smetanove barve in povsem drugačen od tistega v trgovini.  

Klemen je kot študent zootehnike, ko mu je umrl oče, prevzel živinorejsko kmetijo in jo že takrat usmeril v ekološko. Leta 2009 je tudi uradno kmetijo prevzel in čez nekaj let sta z ženo Urško razmišljala kako bi kmetijo še razvila, jo oplemenitila in ji dodala vrednost. Porodila se je ideja o pridelavi ingverja, ki je na trgu prisoten že dalj časa, predvsem pa najrazličnejši izdelki iz ingverja, a vse le iz uvoza. In našla sta izziv zakaj ga ne bi poizkusila pridelati v slovenski zemlji. Klemen je brskal po internetu, iskal informacije o ingverju in njegovi pridelavi. Naletel je na spletno s

Kmetje na Vipavskem so se letos že pred meseci sprijaznili s tem, da z vodo iz Vogrščka ne bodo namakali, saj se je sanacija zavlekla in je bila namesto lanske jeseni končana letošnji avgust. Pridelovalci upajo, da se bo zadrževalnik čez zimo napolnil, da bodo spomladi pridelke lahko zaščitili pred morebitno pozebo in kasneje pred sušo.

Padavine v septembru so botrovale temu, da se je zadrževalnik začel polniti. Nivo vode se dviguje in je sedaj že presegel 85 metrov nadmorske višine. Kot pravi Srečko Kofol bi bilo 90 m.v.n. že dovolj za namakanje v eni sezoni. Kmetje bi sicer že lahko namakali, a se sezona pridelave zaključuje, tudi pridelovalci zelenjave so jesensko zimsko zelenjavo sejali v avgustu in vodo raje hranijo za prihodnjo pomlad. V letošnjem letu so se že sprijaznili, da vode za namakanje ni bilo v sušnih poletnih mesecih za poletne vrtnine in še manj za avgustovske setve in saditve. Tudi namakanje iz reke Vipave je bilo v juliju prekinjeno. Zaradi pomanjkanja vode in velik

Lanska spomladanska pozeba je poleg vseh sadnih vrst še najbolj prizadela nasade kakijev.

V  nekaterih nasadih je pozeba poškodovala les in marsikatero drevo je imelo letos slabo prirast in je povsem brez plodov. Nekatera drevesa so dobro obložena, a so plodovi zaradi dolgotrajne suše, ki se je začela lani oktobra in je trajala vse do letošnjega septembra, drobni in netržni. Dober pridelek je le v nasadih, v katerih lanska pozeba ni pustila trajnih posledic in so namakani. Nasadov z urejenim namakalnim sistemom je malo, pa še tisti, ki bi lahko namakali, so na obali v poletnih mesecih imeli prepoved namakanja zaradi hidrološke suše, na Vipavskem pa pridelovalci niso zalivali zaradi pomanjkanja vode v reki Vipavi in sanacije zadrževalnika Vogršček. Kakija bo na obali vsaj 40 odstotkov manj, na Vipavskem še manj, ocenjuje Urška Klančar, kmetijska svetovalka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. V KZ Agraria pričakujejo, da bodo odkupili 50 do 60 ton, kar je približn

Prodana količina (kg) Cena EUR/kg Jabolka gala 3.663 0,77 ↑ Jabolka granny smith 22.106 0,65 ↓ Jabolka idared 23.079 0,35 ↑ Jabolka jonagold 30.718 0,50 ↑ Jabolka zlati delišes 42.458 0,53 ↓ Hruške 3.363 1,21 ↑

Vir: TIS ARSKTRP, cene veljajo za 42. teden (od 17. do 23. oktobra 2022)

Razred  Količina (kosi) Povprečna cena v EUR/100 kosov Hlevska reja S 534.457 12,94 ↑ Hlevska reja M 1.413.806 13,66 ↓ Hlevska reja L 923.129 15,39 ↑ Hlevska reja XL 114.287 17,71 ↑ Prosta reja 124.657 21,81 ↓ Ekološka reja 100.500 23,11 ↑

Naš reprezentativni trg so pakirni centri, ki za prodajo pripravljajo več kot 5.000.000 jajc letno. V preglednici navajamo tedensko poročilo pakirnih centrov o količini in ceni jedilnih jajc za 42. teden, od 17. do 23. oktobra 2022.

Vir: TIS ARSKTRP

              Tržni razred U (močna omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Telice (kategorija E) Dražava U2 U3 U2 U3 Slovenija 4,61 4,48 4,27 Avstrija 5,01 5,04 4,93 4,92 Belgija 5,29 4,45 5,42 4,88 Hrvaška 5,44 4,87 4,77 Italija 5,37 5,32 5,54 5,77 Nemčija 5,31 5,27 5,25 5,21 EU 27 (povprečje)  5,35 5,17 5,42 5,44 SLO vs. EU 27 (indeks) 86,17 86,65 78,49 Slovenija*               4,25 - 4,50               4,10-4,45

Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Buča, maslena 4,00 Čebula 3,50 Česen 14,00-16,00 Endivija, solata 7,00-8,00 Jajčevci 4,00-5,00 Koleraba 3,50 Korenje 3,50 Krompir 2,50 Krompir, sladek 6,00 Motovilec 16,00 Ohorvt, brstični 10,00 Ohrovt, glavnati 4,50 Paprika 4,00-4,50 Paradižnik 4,00-7,00 Pastinak 5,00 Peteršilj 10,00 Peteršilj, koren 10,00 Pesa, rdeča 3,50 Por 7,00-8,00 Radič 12,00 Redkev, črna 4,00 Repa 3,00-3,50 Zelena 3,50 Zelje
4,00 Hruške 3,00-3,50 Jabolka 2,00-3,00 Kutina 5,00 Jajce (kos)
0,40 Med 13,00-15,00

Vir: Kmečki glas, tržnica Center Interspar Vič v Ljubljani, cene veljajo na dan 28. oktobra 2022.

TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Avgust 2022 September 2022 Oktober 2022 Slovenija 47,86 49,05 52,12 Avstrija 52,37 54,40 Belgija 56,22 62,99 Hrvaška 43,22 43,81 Italija 50,98 50,98 Nemčija 56,19 56,19 EU (27) povprečje 52,37 53,05

Vir: Evropska komisija in TIS ARSKTRP, cene so v EUR/100 kg.

Masa vseh trupov skupaj (kg) Cena v €/kg klavne mase Jagnjeta do 12 mesecev, z maso trupov manj kot 13 kg 228       6,17    ↑ Jagnjeta do 12 mesecev, z maso trupov od 13 kg do manj kot 22 kg 1.196       6,20   ↓

Vir: TIS ARSKTRP, cene veljajo za 42. teden, od 17. do 23. oktobra 2022.

Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 188.236 2,32 ↓ E 66.000 2,14 ↓ U 65.808 1,97 ↓ R 231 1,81 ↓ Tekači (25-30 kg

2,65 ↓

Cene v preglednici veljajo za 42. teden od 16. do 23. oktobra 2022.

Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani.

Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Pasma Do 80 kg, starost 14 dni Približno 200 kg, starost  4 -8 mesecev Črno-bela 110-150 400-550 Limuzin 250-350 650-800 Listasta (mesni tip) 300-400 750-900 Lisasta (kombinirani tip, mlečni tip) 250-300 Rjava 200-300 550-700 Telice, limuzin 250-300 650-750 Telice, lisasta 250-300 550-700 Telice črno-bela/lisasta 150-200 350-400

Vir: Kmečki glas, cene so v EUR/žival in veljajo na dan 28. oktobra 2022.