KZ Agraria že od leta 1947 združuje pridelovalce sadja in zelenjave iz treh obalnih občin. Danes zadruga odkupi več kot 90 % vse pridelane zelenjave, ki jo prodajajo v svojih šestih trgovinah na Obali ter v javne zavode, gostinske obrate in trgovske verige po celotni Sloveniji. Zadruga si je v teh letih pridobila zaupanje kmetov in tudi kupcev, tako turistov kot domačinov, ki podpirajo in cenijo domače kakovostne pridelke in izdelke.

KZ Agraria je največja kmetijska zadruga po odkupu sadja in zelenjave pri nas. Letno odkupi približno 1.500 zelenjave. Večji del pridelave članov zadruge je na prostem, v rastlinjakih pa pridelujejo predvsem plodovke. V zadnjih letih so kmetje precej napredovali pri tehnologiji pridelave, počasi se povečujejo tudi pokrite površine. Zadruga jim pri tem stoji ob strani, jih oskrbuje z repromaterialom, svetuje in izvaja logistiko prodaje. Zaradi rodovitne strukture zemlje ter mediteranskega podnebja so sveži pridelki istrskih kmetij še posebej kakovostni. Pob

Država Cena september 2020 Cena oktober 2020 Belgija 30,56 30,30 Češka 30,49 30,07 Danska 33,86 33,86 Nemčija 33,24 33,24 Španija 31,17 31,17 Francija 36,71 37,33 Hrvaška 32,84 33,20 Italija 34,98 34,98 Madžarska 28,52 28,35 Avstrija 38,32 39,00 Poljska 31,38 31,29 Romunija 30,05 30,16 Britanija 30,66 / Slovenija 30,97 31,37 Povprečje 33,95 34,06

Cene so v evrih za sto kilogramov mleka brez davka. Cena je za mleko z najmanj 4,20 odstotka mlečnih maščob in 3,40 odstotka mlečnih beljakovin.

Naš reprezentativni trg so mlekarne, ki letno odkupijo več kot 5.000 ton mleka – cene so v evrih za 100 kilogramov. V septembru 2020 je bila povprečna odkupna cena za mleko standardizirano na 3,7 % maščobe, fco mlekarna višja za 0,11 evra (0,37 odstotka) in je znašala 30,16 evra za liter, povprečna dejanska odkupna cena, fco mlekarna je bila v mesecu septembruu 2020 višja za 0,63 evra (1,95 odstotka) in je znašala 33,02 evra. Povprečna cena v oktobru 2020 je bila 31

Država Biki do 24 mes. Biki nad 24 mes. Telice Krave Belgija 3,43-3,59 / 3,46-3,68 / Češka 3,25 / / / Danska 3,22-3,23 / 3,37-3,43 / Nemčija 3,68-3,69 / 3,35-3,43 / Španija 3,45-3,46 / 3,71-3,72 / Francija 3,75-3,95 / 4,57-4,65 / Hrvaška 3,17-3,25 / 3,41 / Italija 3,93-4,61 / 4,50-4,55 / Madžarska / / / / Avstrija 3,91-3,93 / 3,59-3,71 / Poljska 3,06-3,13 / 2,88-3,11 / Romunija 3,43 / 4,78 / Britanija 4,16-4,17 / 4,26-4,28 / Povprečje EU 3,67-3,91 / 4,12-4,31 /

Preglednica 1: Cene za tržna razreda U2 in U3

Občina Ajdovščina je v letu 2015 v stari šoli na Brjah odprla Učni center Brje, ki je postal center znanja s področja predelave sadja, povezovanja pridelovalcev in izmenjave izkušenj različnih generacij. Občina Ajdovščina je, preko LAS-a, uspela pridobiti kar 200.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev, kar je bila dobra polovica celotne vrednosti projekta, vključno s tehnološko in drugo opremo.

V prenovljene prostore so namestili sodobno tehnološko opremo za predelavo sadja, zraven pa so uredili večnamenski prostor za predavanja, delavnice in druge oblike izobraževanj ter razstavni prostor, kjer imajo predelovalci možnost razstave svojih izdelkov. Za organizacijo raznih strokovnih izobraževanj se je občina v ta namen povezala z Ljudsko univerzo Ajdovščina. Cilj predavanj in delavnic je, da udeleženci pridobijo teoretična ter praktična znanja s področja pridelave in predelave sadja. Izobraževanja in delavnice so po poročanju Ljudske univerze Ajdovščina dobro obiskana.

Center na Brjah

V nekaterih občinah je povpraševanje po brezplačnih toplih obrokih veliko, ponekod ga skoraj ni, zato kuhajo predvsem tiste šole, ki so že prej ponujale tople obroke  zunanjim, na primer starejšim občanom, in šole, ki so se odločile, da bodo kuhale za več šol kot so se organizirali v Mariboru. Tudi, če kuhajo, večje nabave lokalnih živil  nimajo zaradi sklenjenih pogodb z dobavitelji in trenutno težje organizacije in dobave blaga. Ohranili ali ponekod celo povečali so dobavo lokalnih živil domovi starejših in bolnice.

Čeprav je peti protikoronski zakon za omilitev in odpravo posledic koronavirusa prinesel spremembo pri nabavi živil, da javni zavodi ne glede na predpise o zelenem javnem naročanju nabavljajo 50 odstotkov lokalnih kmetijskih pridelkov in živil, se to v praksi ne izvaja. Vprašanje je sicer koliko se je zeleno javno naročanje (15 odstotkov ekoloških živil in 20 odstotkov živil iz shem kakovosti) naročalo pred pojavom koronavirusa, saj tega ne nadzira nihče. Tudi zakonsko do

Skladišča so polna krompirja, zato je prodaja slaba, cene pa nizke. Srednje veliki in majhni kmetje krompirja ne morejo prodati, pridelki pa v skladiščih zaradi mokrega poletja in padavin v času spravila, marsikje gnije. Krompir prodaja le nekaj največjih pridelovalcev, ki imajo pogodbe s trgovci, imajo pralno in pakirno linijo, čeprav je tudi cene tega krompirja nizka.

V letu 2019 je bilo uvoženih približno 60 tisoč ton svežega krompirja, letos pa je na našem trgu še za 5.000 tisoč ton več tujega krompirja.

Letos je bilo krompirja zasajenega več kot lani, bistveno več ga je bilo zasajenega na vrtovih, pridelek vseh pa je bil dober. Tudi v petih največjih pridelovalkah zahodne Evrope so letos pridelali krompirja več kot lani, poraba pa se je zaradi širitve epidemije koronavirusa zmanjšala. Na uvoz in nizke cene so domači pridelovalci opozarjali že v avgustu, ko so cene krompirja iz 30 centov padle na 15 centov. Po statističnih podatkih je cena krompirja letos septembra v primerjavi z

Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg blitva 3,00–5,00 brokoli 2,50–3,50 buča, maslena 2,30–3,00 cikorija 2,00–3,00 cvetača 3,00–3,50 čebula 1,50–2,50 česen 8,00–10,00 fižol, zrnje 4,00–10,00 koleraba 1,50–2,50 korenje 1,50–2,50 koromač 2,00–3,00 krompir 0,70–1,00 motovilec 10,00–15,00 ohrovt 1,50–2,00 ohrovt, brstični 5,00–8,00 paprika 2,50–3,00 paradižnik 2,50–3,00 peteršilj, koren 2,00 peteršilj, šop 0,50 por 2,00–3,50 radič 3,00–5,00 rdeča pesa 1,50–2,00 repa 2,00–3,00 repa, kisla 2,00–2,40 redkev, črna 2,00–2,50 solata, glavnata 3,00–5,00 špinača 4,00–8,00 zelena 2,00–3,00 zelje 1,00–2,00 zelje, kislo 2,00–2,40 zelje, kitajsko 2,00–2,50 hruške 2,50–3,00 jabolka 1,50–2,50 kaki 2,00–3,00 kivi 2,00–3,00 kutine 4,00 maline 12,00 gobe, jurčki 20,00–25,00 jajce 0,25 med 9,00–13,50 orehi 15,00–18,00

Na tržnici v Ljubljani  in v Kranju se cene niso spremenile. So pa na kranjski tržnici cene bistveno nižje k

Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/100 kg mesa Sprememba od prej. tedna v EUR
Sprememba od prej. tedna v % E 70.927 149,29 -8,31 -5,27 S 187.034 163,62 -9,79 -5,65

Cene v  preglednici veljajo za 46. teden, od 9. do 15. novembra 2020.

Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani.

Na Madžarskem je cena za sto kilogram prašičjega mesa v razredu E 136,32 evra, v razredu S pa 139,28 evra, v Avstriji v E razredu 149,44 evra in v S razredu 162,49 evra, na Hrvaškem pa v razredu E 138,21 evra in v S razredu 138,74 evra. Evropsko povprečje v razredu E znaša 139,19 evra, v razredu S pa 147,09 evra za sto kilogramov mesa.

Vir: TIS ARSKTRP

Živali v plačilnem razredu U2 in U3 Cena v EUR/kg mesa biki do 24 mes.  2,80 - 3,00 biki nad 24 mes. (do 30 mes.) 2,70 - 2,90 telice do 30.mes 2,80 - 2,90 telice (živa masa) 1,60 - 1,80 krave 1,50 - 2,00

Informativne odkupne cene v preglednici so za dan 23. november 2020 in predstavljajo izračunano povprečje cen, ki nam jih tedensko posredujejo nekatere klavnice in zadruge. Podane pa so za živali, ki spadajo v drugi plačilni razred U2 in U3 ter R2 in R3 oziroma tretji plačilni razred.

 Odkupne cene goveda se tudi v tem tednu niso spremenile. Cene so se znižale v mesecu marcu in se od takrat niso zvišale, pač pa so kvečjemu še padle. Rejci ves čas upajo, da se bodo odkupne cene izboljšale in se bodo dvignile, a se to ne zgodi. V pr

Razred 1. kakovost Količina (kosi) Povprečna cena v EUR/100 kosov Sprememba od prej. tedna v EUR Sprememba od prej. tedna v %
XL 276.408 12,83 0,6 4,91 L 1.066.214 9,22 -0,29 -3,05 M 1.436.330 8,09 0,1 1,25 S 62.643 3,56 0,45 14,47

Naš reprezentativni trg so pakirni centri, ki za prodajo pripravljajo več kot 5.000.000 jajc letno. V preglednici navajamo tedensko poročilo pakirnih centrov o količini in ceni jedilnih jajc za 46. teden, od 9. do 15. novembra 2020.

Vir: TIS ARSKTRP

Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg blitva 6,00–7,00 brokoli 6,00 buča, maslena 2,50 cvetača 6,00 čebula 3,00 česen 12,00–13,00 fižol 13,00 koleraba 3,00 korenje 3,00 krompir 1,50–1,80 peteršilj koren 4,00 peteršilj (šop) 0,50 por 5,00 radič 5,00 rdeča pesa 3,00 solata 7,00–8,00 špinača 6,00 zelena 5,00 zelje 2,00 zelje, kislo 3,00 hruške 2,50 jabolka 2,00–2,50 kaki 4,00 kivi 4,00 jajce (kos) 0,30–0,42 med 10,00–14,00

Cene svežega sadja in zelenjave na ekološki tržnici v Ljubljani se niso spremenile.  Zaradi prvih slan nekateri ne ponujajo več listnatih vrtnin in tudi plodovk v tem času ni več.

Čeprav je peti protikoronski zakon za omilitev in odpravo posledic koronavirusa prinesel spremembo pri nabavi živil, da javni zavodi ne glede na predpise o zelenem javnem naročanju, nabavljajo 50 odstotkov lokalnih kmetijskih pridelkov in živil, se to v praksi ne izvaja.

Šole so zaprte, vrtci delajo v okrnjeni obliki, veliko šolskih kuhinj je kljub pozivu države za pripravo toplih obrokov za otroke iz socialno šibkejših družin, zaprtih. Sadjarsko zelenjadarska kmetija Skok iz Rošpoha pri Kamnici je pred spomladjo letos dobavljala sadje in sadne izdelke ter zelenjavo 25 šolam in vrtcem. Letošnjo jesen dostavlja le eni šoli jabolka in sicer na 14 dni po en zaboj. Pred pojavom koronavirusa so šolam dostavljali sveža jabolka, sokove, marmelade, džeme, korenček, čebula, por in še veliko drugih vrtnin. Kot nam je povedala Erna Skok so po prvem valu epidemije spomladi, v mesecu maju in juniju, še približno polovici šol od 25-ih na območju Kamnice in Maribora dostavljali pridelke in izdelke,

Sandra Čeh je v teh časih kot marsikateri starš, ki je doma, dopoldan v pomoč hčerkama pri učenju na daljavo, vmes opravi še kakšno naročilo iz njihove trgovinice na domu za dostavo preko pošte, popoldne sledi priprava blaga za prodajo in proti večeru še delo v hlevu. Glede na razvoj kmetije, nenehno prilagajanje trgu in iskanju novih izzivov, Sandra pravi, da je še veliko želja in idej, a najprej bomo morali vsi skupaj preživeti covid krizo, saj se je prodaja na kmetiji zelo zmanjšala.

Sandra in Matjaž Čeh sta leta 2016 prevzela kmetijo njegovih staršev, leto kasneje  je kmetija že drugič prejela naziv kmetije leta Mestne občine Ptuj, kar je bila potrditev, da je mlada, tretja generacija kmetije na pravi poti. Sandra, po izobrazbi inženirka kmetijstva in krajine ter vrtnarka in Matjaž, kmetijski tehnik, sta s prevzemom kmetije smelo šla v nove izzive s ciljem, da razvijata in nadgrajujeta, kar so ustvarili njihovi predniki ter kmetijo posodabljata in jo prilagajata trgu.  

Preden sta

Ne le potrošniki, tudi v javnih zavodih pogosto sprašujejo po trdo užitnih kakijih, pri nas poznani kot vanilija kaki. Zaradi podnebja pa pri nas v večini nasadov raste kaki sorte tipo, ki se uživa umeden.

Kljub precejšnji promociji domačega kakija pred leti, ko se je s praznikom kakija v Strunjanu potrošnja in tudi pridelava tega sladkega sadeža razširila skoraj po vsej Sloveniji, kupci še vedno zelo pogosto sprašujejo po trdo užitnem kakiju vanilija, ki na naš trg prihaja v glavnem iz uvoza. Vanilija se je obdržala ime za vse trdo užitne kakije, čeprav je gre le za eno izmed sort trdo užitnih kakijev. Predvsem je zmedo v ponudbi kakija naredil uvoz trdo užitne sorte rojo brillante iz Španije in Italije. Gre za sorto, ki ima zelo debele plodove in jim z dodanim CO 2 odvzamejo trpkost.

Tudi pri nas v manjših nasadih ali kot posamezna drevesa rastejo trdo užitne sorte kakiji kot so sorte jiro, vanilija in o’gosha. Več kot 90 odstotkov vseh dreves kakija pri nas (okrog 100 ha je intenziv

Kljub veliko govora o pomenu lokalne samooskrbe je prodaja svežega sadja in zelenjave na osrednji tržnici v Mariboru slaba. Nekoliko boljša prodaja je le ob koncih tedna. Tako kot na kmetijah kot tudi na tržnici so starejši, ki se sprašujejo kaj bo, ko sami ne bodo mogli več.  

Osrednja Mariborska tržnica na Vodnikovem trgu je odprta vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah. Po tem, ko so v času spomladanske epidemije pridelovalci imeli precejšen izpad prihodkov, so junija ponovno uvedli nedeljski tržni dan, kot je to bilo že prej in, ker so bile nedelje tudi dobro obiskane s strani kupcev. Tudi v času trenutnih razmer zaradi koronavirusa je kupcev več le ob koncih tedna, medtem ko jih je med tednom bolj malo. Eden od prodajalcev pravi, starejši ne upajo ven, mladi pa nočejo.

Večina pridelovalcev prodaja svoj pridelke dvakrat do trikrat na teden, več jih je ob koncih tedna, od petka do nedelja, manj pa od ponedeljka do četrtka. Kljub temu je ponudba lokalnih pridelkov in izdelkov bogata. Lep

Zaradi razmer letos Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki je že 10. po vrsti, v šolah in vrtcih ne bo izveden, kot smo ga bili navajeni. Več pozornosti bo namenjene spodbujanju širše javnosti k obeležitvi dneva slovenske hrane, ozaveščanju o njegovem pomenu, zagotovo pa bo eden od načinov tudi priprava zajtrka doma, v službenih kolektivih in kjerkoli drugod, z lokalnimi živili. 

Zajtrka kot posebnega dodatnega oziroma samostojnega obroka za otroke šole in vrtci ne bodo pripravljali, je pa s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dana pobuda, da tretji petek v novembru, 20. novembra pri pouku na daljavo ali če bodo razmere dovoljevale učni proces v razredu, del šolske ure namenijo dnevu slovenske hrane in pomenu rednega zajtrkovanja. Letos imajo še večjo vlogo tudi starši in seveda vzgojitelji, da mlajšim predstavijo pomembnost opraševanja čebel za prehransko varnost, pomen rednega zajtrkovanja ter poseganja po lokalnih živilih, kjer je pot z njive do krožnika čim kr

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v Uradnem listu objavilo javni razpis za sodelovanje v shemah kakovosti, s katerim razpisuje 500.000 evrov nepovratnih javnih sredstev. Podpora je namenjena povrnitvi stroškov, ki jih imajo kmetijska gospodarstva in pravne osebe z vključitvijo v upravičeno shemo kakovosti. Oddaja vlog na javni razpis bo možna od 27. novembra do 30. decembra letos.

MKGP si z omenjenimi spodbudami prizadeva povečati interes kmetijskih gospodarstev in pravnih oseb za vključitev v upravičene sheme kakovosti, s katerimi si bodo povečali dodano vrednost, potrošnikom pa jamčijo nadstandardno kakovost kmetijske proizvodnje ter kmetijskih proizvodov in živil.

Javni razpis se izvaja v okviru podukrepa 3.1- Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti, ki se financira iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Nepovratna javna sredstva se v ta namen zagotavljajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega proračuna.

 

SHEME KAKOVOSTI

Na vseh nižinskih legah celotne Primorske je spomladanska pozeba uničila ves pridelek kakija.V poletnem času je predvsem v Slovenski Istri prišlo še do velikega odpadanja plodov in tisti, ki so ostali, so debelejši, ponekod celo predebeli. V povprečju je letina kakija le 30 odstotna od normalne letine.

Največja nevšečnost v kakijevih nasadih na Primorskem je bila spomladanska pozeba, ki je na nižinskih legah pobrala ves pridelek. Tudi na dvignjenih legah je ponekod pozeblo polovico cvetov, a je letina vseeno povprečna. V Slovenski Istri je predvsem pri sorti rojo brilantte velike probleme povzročala kakijeva listna pegavost, ki se je v nekaterih nasadih pojavljala že lani. Za glivo so značilne listne pege s poudarjenim zunanjim robom. Bolezen povzroča sušenje in odpadanje listov ter odpadanje plodov. Gliva prezimi na odpadlem listju v obliki spolnih trosišč in v pomladnem obdobju ob prisotnosti ugodnih temperatur in padavin pride do izbruha askospor, ki povzročijo primarno okužbo.V let

Oktober pa vse do prvega večjega mraza je čas za saditev sadnega drevja. Ugodno vreme letošnjo jesen in razmere zaradi širitve koronavirusa, ki so mnoge prisile, da so doma in imajo več časa za druge stvari, so povečale povpraševanje po sadikah sadnega drevja in grmičevja. Drevesnice širom Slovenije imajo bogato ponudbo sadik, nekatere se poslužujejo tudi internetne prodaje in dostave na dom.

Na kmetiji Jelenovih v Arnačah pri Velenju vsak konec tedna naložijo avtomobil poln jabolk, na prikolico pa različne sadike sadnih dreves in jih dostavijo kupcem ne le po Koroški in Savinjski regiji, pač pa tudi po drugih okoliških občinah. Prej so vse sadike prodajali le na domu in se udeleževali številnih okoliških sejmov, letos so svojim strankam ponudili brezplačno dostavo na dom, bolj oddaljenim pa sadike pošiljajo tudi po pošti. 

Drevesnica Jelen ima že zelo dolgo tradicijo. Že od leta 1920, ko je oče Anton Jelen - Klemšetov (znan slovenski publicist, sadjar in pisatelj) zasadil prvo drevesn

Pogosto smo presenečeni, ko vidimo kaj vse zmorejo roke žena in gospodinj s podeželja. Na marsikateri majhni mešani kmetiji, kot so bile nedavno pri nas, so ženske ne le podpirale zidove hiš z opravili kot so kuhanje, peka in pospravljenje, pač pa so opravljale marsikatera moška dela, spet druge so hodile v službo. Njihove roke danes ustvarjajao čudovita dela pa naj bo to kulturna dediščina ali novosti današnjega časa. Med slednje spada Magda Peterlin iz Dolščakov, po rodu Ribnčanka, gonilna sila žena in gospodinj, povezanih v društvu podeželskih žena Velike Lašče.

Do začetka epidemije, so bile članice Društva podeželskih žena (DPŽ) Velike Lašče na vseh prireditvah, ki so se zgodile v Velikih Laščah, pogosto so šle tudi izven občine, celo v tujino in prav vedno je bila zraven tudi njihova predsednica Magda Peterlin. Običajno so na občinskih dogodkih prevzele pogostitve, nemalokrat pa je prav Magda Peterlin s svojimi sočlanicami aranžirala mesto prireditve bodisi je bila to dvorana, me