Avgust - veliki srpan

14. avgusta sonce vzide ob 6.00 in zaide ob 20.12. Dan je dolg 14 ur in 12 minut.

Če Lovrenc lep dan dočaka, vsa jesen bo potlej taka.

Rok išče otrok.

ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE:

"Na veliki šmaren sonce sije, vino samo v sode lije."

Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 6,00-8,00 Brokoli 5,50-6,50 Bučke 2,50-3,00 Cvetača 6,00 Čebula 4,00-5,00 Česen 12,00-13,00 Drobnjak, šop 0,50-0,70 Fižol, stročji 5,00-7,00 Fižol, zrnje 12,00 Jajčevci 4,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Krompir, mladi 3,00-3,50 Kumare 3,00 Paprika 3,00-4,00 Paradižnik 3,00-5,00 Peteršilj, šop 0,50-0,70 Por 5,00 Rdeča pesa 3,00-4,00 Redkvica, šop 1,00 Rukola 10,00 Solata 6,00-7,00 Špinača 6,00-8,00 Zelena 5,00 Zelje
3,50 Borovnice 12,00-13,00 Breskve 3,00-4,00 Fige 3,00-4,00 Hruške 4,00 Jabolka 2,50-3,00 Lubenice 2,00-2,50 Maline 10,00-12,00 Melone 2,00-3,00 Nektarine 3,00-4,00 Ribez 10,00 Jajce (kos)
0,38-0,42 Med 14,00

Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 8. avgusta 2022.

TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Razred  Količina (kosi) Povprečna cena v EUR/100 kosov Hlevska reja S 339.461 11,04 ↑ Hlevska reja M 972.064 12,02 ↑ Hlevska reja L 775.055 12,60 ↓ Hlevska reja XL 95.205 16,17 ↓ Prosta reja 101.370 19,86 ↓ Ekološka reja 106.780 23,72 ↓

Naš reprezentativni trg so pakirni centri, ki za prodajo pripravljajo več kot 5.000.000 jajc letno. V preglednici navajamo tedensko poročilo pakirnih centrov o količini in ceni jedilnih jajc za 30. teden, od 25. do 31. julija 2022.

Vir: TIS ARSKTRP

Masa vseh trupov skupaj (kg) Cena v €/kg klavne mase Jagnjeta do 12 mesecev, z maso trupov manj kot 13 kg 357       6,19    ↓ Jagnjeta do 12 mesecev, z maso trupov od 13 kg do manj kot 22 kg 1.022       6,27    ↓

Vir: TIS ARSKTRP, cene veljajo za 30. teden, od 25. do 31. julija 2022.

Pasma Do 80 kg, starost 14 dni Približno 200 kg, starost  4 -8 mesecev Črno-bela 100-150 400-550 Limuzin 350-400 750-870 Listasta (mesni tip) 360-400 750-870 Lisasta (kombinirani tip, mlečni tip) 250-300 Rjava 200-230 550-650 Telice, limuzin 250-300 700-800 Telice, lisasta 250-300 600-750 Telice črno-bela/lisasta 130-160 350-400

Vir: Kmečki glas, cene so v EUR/žival in veljajo v avgustu 2022.

              Tržni razred U (močna omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Telice (kategorija E) Dražava U2 U3 U2 U3 Slovenija 4,38 4,32 4,07 4,43 Avstrija 4,68 4,71 4,95 4,85 Belgija 5,35 4,46 5,46 4,88 Hrvaška 5,03 4,81 4,58 Italija 5,19 5,07 5,54 5,62 Nemčija 5,04 5,01 5,26 5,22 EU 27 (povprečje)  5,08 5,03 5,38 5,34 SLO vs. EU 27 (indeks) 86,22 85,88 75,65 82,96 Slovenija*               4,15 - 4,25               4,10-4,20

Junij 2022 Julij 2022 Slovenija 43,92 45,01 Avstrija 47,97 51,00 Belgija 54,90 61,98 Hrvaška 41,09 41,24 Italija 48,19 48,19 Nemčija 51,73 51,73 EU (27) povprečje 49,44 50,33

Vir: Evropska komisija in TIS ARSKTRP, cene so v EUR/100 kg.

Količina (kg) Cena v EUR/t Pšenica 5.103.408 349,01 ↑ Koruza 488.386 304,87 ↓ Ječmen 330-350

Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP, cene veljajo za 30. teden (od 25. do 31. julija 2022).

Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 184.085 2,24 ↑ E 57.191 2,06 ↑ U 5.150 1,90 ↓ R 117 1,66 ↓ Tekači (25-30 kg)

2,50 

Cene v preglednici veljajo za 30. teden od 25. do 31. julija 2022.

Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani.

Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Kmetijsko gozdarska zbornica je na kmetijsko ministrstvo poslala oceno škode na kmetijskih rastlinah po vseh regijah. Odstotek prizadetosti se razlikuje glede na količino padavin in tip tal, a vsekakor presega zakonsko določeno mejo 0,3 promila BDP, to je dobre 3,5 milijona evrov. Zato na zbornici pričakujejo, da bo vlada kmetom pomagala s sprejemom interventnega zakona o odpravi posledic suše.

Letos je suša prizadela celotno Slovenijo, med najbolj prizadetimi regijami so Obalno-kraška, Kras z Brkini, del Gorenjske, Bela krajina ter celotno Podravje. Kot je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič, je letošnja suša hujša od tiste 2017, ko je bila škoda ocenjena na nekaj več kot 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat dobili izplačanih 10 %, to je slabih 7 milijonov evrov. »V zelo velikih težavah bodo živinorejci zaradi pomanjkanja in podražitev krme. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi z 250 na 400 evrov za tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje ne bodo imeli dena

A B C D1 D2 Celuloza Smreka 110-130 105-120 95-110 85-100 85-100 28-40 Jelka 110-130 105-120 90-108 85-100 85-100 28-40 Rdeči bor 85-107 70-107 70-80 60-75 60-65 28-40 Macesen 125-160 120-140 118-130 80-100 77-85 28-40 A1 A2 B C D Bukev 90 80 70 58-60 F1 F2 B C D Hrast 160-180 100-140 80

Cene lesa za kurjavo

Vir: Kmečki glas, trenutno veljavne cene so v EUR/m3.

Cene konjskega mesa 

Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 1. avgusta 2022 in so v EUR/ kg žive teže.

Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 4,00 Bučke 3,00-4,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 Česen 9,00-10,00 Česen, mlad 12,00 Fižol, stročji 8,00 Fižol, zrnje
5,00-10,00 Jajčevci 3,00-4,00 Koleraba 3,00-4,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 2,00-3,00 Krompir 1,00 Krompir, mladi 4,00-5,00 Krompir, kifeljčar 5,00-6,00 Kumare 4,00 Ohrovt 2,50 Paprika 2,50-3,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj (koren) 5,00-6,00 Peteršilj (šop) 0,50 Por 3,00-4,00 Radič 3,00-5,00 Redkvica (šop) 1,00 Rdeča pesa 3,00 Rukola 12,00 Solata 3,00-4,00 Solata, berivka 10,00 Šalotka 5,00-6,00 Špinača 6,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje 2,50-3,00 Borovnice (ameriške) 10,00-12,00 Borovnice, gozdne 12,00-15,00 Breskve 3,00-4,00 Breskve, ploščate 4,00 Fige 4,00-5,00 Hruške 2,50 Jabolka 1,50-3,00 Jagode 10,00 Lubenice 1,50-2,00 Maline 10,00-12,00 Marelice 3,00-4,00

Suša povsod po Sloveniji povzroča veliko škodo travinju in koruzi. Močno so prizadete vse nenamakane površine z vrtninami, poljščinami, sadovnjaki in vinogradi. Prihaja do prezgodnjega dozorevanja, odpadanja plodov ter ožigov. Vznik semen in presajanje sadik jesensko-zimskih vrtnin sta brez vode neuspešna. Na Obali in na Vipavskem, kjer je suša najhujša in se je letos začela že mesec in pol prej kot običajno, pa tudi namakalni sistemi ne pridejo v poštev, ker ni vode.

Na Obali je bila suša že spomladi. Sadjar Edi Bužekijan pravi, da češnje letos niso pokale, a so bile zaradi suše drobne in slabše kakovosti, kar je povzročilo večji strošek obiranja in nižjo ceno. V strunjanski dolini sicer ves čas nasade kapljično namakajo iz starega zajetja, kjer se zbira voda iz izvira, zato je v njem še vedno nekaj vode, a pridelovalci z njo ravnajo zelo racionalno. Namakajo le toliko, da drevesa obdržijo pri življenju, medtem ko na višjih legah namakanja ni. Na kmetiji Bužekijan je pol hektarja sliv

Vodo je laže dodati kot odvzeti, zato velja star pregovor, da suša vzame eno kos kruha, moča pa dva. Na enem od spletnih medijev Agencije za okolje so letos, ko smo priča veliki suši in pomanjkanju vode, pregovor obrnili in ga zapisali obratno ter še dodali, da na pomanjkanje vode ne moremo vplivati.

Vendar, če pogledamo v zgodovino, so že v času pred našim štetjem na ozemlju Mezopotamije gojili ječmen s pomočjo namakanja. Danes je namakanje splošno razširjena metoda za povečevanje oziroma omogočanje pridelka. Na žalost smo pri nas daleč od tega. Primer, kako resno jemljemo namakanje v kmetijski pridelavi, je sanacija in obnova Vogrščka, številni nevzdrževani ali nedokončani namakalni sistemi in na papirjih napisani načrti za izgradnjo le-teh. 

Na Obali, kjer imajo običajno v poletnih mesecih težave s pomanjkanjem vode, je letos katastrofalna suša, saj so reke in potoki prazni, zasebni zadrževalniki vode za zalivanje prav tako, iz javnega vodovoda pa je prepovedano zalivati, saj vodo ž

V Posavju se na številnih travnikih ali pašnikih v večjem delu leta pasejo konji posavci, avtohtona slovenska pasma, ki so jih kmetje na tem območju redili že od nekdaj. Tudi na kmetiji Stanič so bili konji že več generacij, nekoč delovni konji, pozneje za rejo pasemskih živali in od leta 2004 tudi s pripustno postajo licencira nih žrebcev. 

Nekoč živinorejska kmetija je danes konjerejska, na kateri redijo čistokrvne posavce. Leta 1997 je Robi kupil prvo čistokrvno žrebičko Cezo/Vranko pasme posavec, ki ga je tako navdušila, da je pozneje skupaj z ženo Marijo, očetom Jožetom in mamo Anico nadaljeval le s istopasemsko rejo in v tem času prišel do številčne črede. Trenutno imajo 42 konj, od tega je 15 plemenskih kobil, 14 žrebet, štirje žrebci in devet enoletnih žrebic, ki so namenjene pomladitvi čred. Žrebci so trije licencirani, dva njihova zasebna in en državni žrebec, ter en mlad dvoletni žrebec, ki je za nadaljnjo rejo. Od leta 2004 imajo na kmetiji tudi registrirano pripustno posta

Tako kot v vseh kmetijskih panogah so se tudi pri reji konj stroški v zadnjem obdobju močno povišali. Ječmen je bil lani po 170 evrov za tono, letos je 320 evrov, višje so cene goriva, gnojil, dražjeje seno. Odkupne cene klavnih žrebet so se lani povišale, a so od oktobra 2021 do danes na isti ravni in dosegajo za žrebeta, stara do 15 mesecev, najvišjo ceno 3,20 evra za kilogram žive mase. 

Večino klavnih žrebet kot tudi ostalih konj za zakol se še vedno izvozi v Italijo, nekaj jih odkupi mesnica Krušič v Ljubljani ter nekaj posameznih živali klavnice in mesnice drugod po Sloveniji. V Sloveniji imamo dva ali tri odkupovalce, ki odkupujejo živali za izvoz in za domači trg. Pravijo, da italijanske klavnice in mesnice odkupijo vse dobro spi tane živali, kar slovenski rejci ponudijo, saj so Italijani veliki porabniki žrebičkovega in konjskega mesa, razvita pa je tudi predelovalna industrija, tako mesna kot tudi številne druge, ki za proizvodnjo uporabljajo konjsko meso in tudi druge dele,

Uspešna študentka Biotehniške fakultete v Ljubljani smeri Zootehnike Lara Kraševec po končani diplomi nadaljuje še magistrski program. Že nekaj časa kot študentka ob vikendih, ko nima predavanj in študijskih obveznosti, dela v ljubljanskem živalskem vrtu.

Večino prostega časa preživi s svojim konjem Nandotom. Poleg študijske literature in brskanja po spletnih medijev pa pregleda tudi Kmečki glas.

Na slovenskih kmetijah se je nekoč pil predvsem jabolčnik, a je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja povsem izrinjen iz eminentne družbe vin in poplav različnih vrst piva. Travniški sadovnjaki so se zaraščali, visokodebelne stare sorte dreves so celo sekali in zemljišča koristili za druge namene. V nekaterih državah pa je jabolčnik ali cider tradicionalno prisoten že stoletja, v zadnjih letih osvaja nove trge in oživlja stare, tudi slovenskega. 

V organizaciji Turističnega društvo Boštanj ob Savi so izvedli peto ocenjevanje jabolčnikov, sadnih vin in sokov, na katerem je tekla razprava predvsem o jabolčniku, kot so ga pili na kmetijah nekoč, in jabolčniku ali ciderju, ki postaja nova trendovska pijača med vinom in pivom.

Aleš Germovšek, predsednik TD Boštanj ob Savi, je predstavil zgodovinski razvoj jabolčnika. Že Karel Veliki je v 9. stoletju z dekretom zapovedal na vseh kraljevih
posestih pridelovati sadje in jabolčnik (cider). V Angliji se po letu 1207 pojavlja veliko zapisov i

Julija je vrhunec sezone pobiranja vrtnin. Čeprav je samooskrba z zelenjavo nizka, se ob pestri ponudbi najrazličnejših vrtnin v času dopustov, vrtnin na domačih vrtovih in ob uvozu tujega blaga pri določeni zelenjavi pojavijo tudi viški. Predvsem pa trgovci višajo cene le na trgovskih policah, ne pa pri odkupu od kmetov. Odkupne cene so enake ali celo nižje od lanskih. 

Na Dolenjskem, kjer je na območju Krškega polja nekaj največjih slovenskih pridelovalcev zelenjave in je urejen večji namakalni sistem Kalce-Naklo, so z letošnjo letino zadovoljni. Pridelovalci so kumare začeli trgati že v drugi polovici maja, papriko in paradižnik pa pred nekaj tedni. Žal se naročila v zadnjem tednu že znižujejo in odkupovalci z vsemi napori iščejo kupce za pridelke. Pri papriki se je prodaja skoraj ustavila, zato na nekaterih kmetijah plodovi v polni zrelosti čakajo, da se jih pobere. Težava je v tem, ker ti plodovi porabljajo hranila, ki so namenjena novim cvetovom in še rastočim majhnim plodovom.