V petek, 29. septembra, bomo četrtič obeleževali Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane je izjemnega pomena za prehod na trajnostne prehranske sisteme. Z ukrepi za preprečevanje odpadne hrane se borimo tudi proti podnebnim spremembam, zagotavljamo več živil za prehrano ljudi ter nenazadnje privarčujemo denar. V podporo zmanjšanju izgub hrane in količine odpadne hrane pa je Vlada sprejela tudi Akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je z akcijskim načrtom medsektorsko povezalo in vzpostavilo sodelovanje celotne verige preskrbe s hrano na vseh ravneh. Zmanjšanje odpadne hrane je namreč naloga vsakega izmed nas. Akcijski načrt vključuje 57 konkretnih ukrepov za preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane pri proizvodnji, distribuciji, strežbi hrane, prodaji ter potrošnji. Preprečevanje nastajanja izgub hrane in odpadne hrane se bo izvajalo z optimizacijo zalog, primerno tehnologijo, spremljanjem količin odpadne hrane ter ozaveščanjem. Zmanjšanje količin odpadne hrane pa s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane. Akcijski načrt vključuje tudi nekatere ukrepe za izboljšanje ustreznega ravnanja z odpadno hrano.Na spletni strani Naša super hrana najdete dodatne informacije in koristne nasvete o uporabi hrane. Ključni cilj Akcijskega načrta je spremeniti način razmišljanja v družbi, kar pomeni dvigniti raven spoštovanja in odnosa do hrane ter naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo. Cilj pa je tudi slediti cilju trajnostnega razvoja - SDG 12.3: prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige.Ukrepi so pripravljeni za vse člene verige preskrbe s hrano, vključno s potrošnikom. Gospodinjstva so namreč tista, ki lahko z načrtovanjem nakupov živil močno pripomorejo k zmanjšanju odpadne hrane doma. Do leta 2030 bo na podlagi akcijskega načrta pripravljenih več orodij, nasvetov, priporočil, delavnic, posvetov, zakonodajnih sprememb, vzpodbud znotraj strateškega načrta skupne kmetijske politike ter drugih aktivnosti, vse z namenom zmanjšati izgube hrane in odpadno hrano v Sloveniji.Letos MKGP ob 29. septembru skupaj z Gostinsko turistično zbornico Slovenije ozavešča potrošnike/goste, da se lahko hrano, ki v gostilnah in restavracijah ostane na krožnikih, odnesejo domov, primerno shranijo ter zaužijejo na primer za naslednji obrok. Akcijski načrt je objavljen na spletni strani Zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane. Ali ste vedeli?- Odpadna hrana ima veliki vpliv na okolje, saj je vzrok za približno 16 odstotkov emisij toplogrednih plinov, ki izvirajo iz prehranskega sistema EU. - Če bi bila odpadna hrana država članica, bi bila po izpustih emisij toplogrednih plinov na petem mestu v EU.

Potem ko so se pojavili očitki glede obveščanja o ostankih pesticidov v sadju in zelenjavi iz Srbije in Poljske, je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sklicala tiskovno konferenco. Povedali so, da bi v primeru tveganja za zdravje potrošnikov takoj obveščali, sicer pa je to naloga trgovca.O ostankih pesticidov v breskvah iz Srbije in slivah iz Poljske je bila javnost obveščena, ko je bilo sadje že pri kupcih, večina sliv tudi predelana v marmelado. Gre za 7 ton breskev in večje količine sliv, ki so bile vzorčene en teden po distribuciji, zato so bile vmes že razprodane. V. d. generalne direktorice Vida Znoj je povedala, da uradni nadzor UVHVVR ne odvezuje izvajalcev dejavnosti od sistemov notranjih kontrol živil, ki jih dajejo na trg, saj je to njihova primarna odgovornost. V kolikor se v okviru programa spremljanja ugotovi neskladnost, se izvedejo potrebni inšpekcijski postopki, lahko se sprožijo postopki dodatnega nadzora, kot so se v nedavnem primeru ugotovljenega klorperifosa v sadju.Trgovec mora o neskladnosti živila obvestiti UVHVVR, ki naredi analizo in na podlagi rezultatov določi poostren nadzor, ki se naslednje leto vključi v letni program vzorčenja in postane stalnica. Stalno se vzorči solato, krompir in jabolka, pri katerih očitno ni bilo ugotovljeno tveganje za zdravje potrošnikov, čeprav so v trgovinah prav ta živila uvožena iz držav, kjer je registriranih bistveno več fitofarmacevtskih sredstev kot pri nas. OBVEŠČANJE POTROŠNIKOVUVHVVR potrošnike na spletni strani obvešča o odpoklicu in umiku živil, ki so ocenjena kot nevarna, a še ni potekel njihov rok uporabnosti oz. se lahko še nahajajo pri potrošniku in še niso porabljena. Pri tem se upošteva dva vidika, in sicer varnostni vidik, kjer prisotnost ostanka določenega pesticida le izjemoma predstavlja akutno tveganje za zdravje, je pa potrebno preprečiti nadaljnje uživanje takšnega živila. Drugi vidik je vpliv na prehranske navade potrošnikov, ki bi s tem lahko jedli manj sadja in zelenjave. Klorperifos je pesticid, ki je bil v EU dovoljen do leta 2020, še vedno pa je dovoljen v nekaterih tretjih državah.POOSTREN NADZOR VSEH SKRBSKIH POŠILJKFabian Kos, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je pojasnil, da je UVHVVR v primeru breskev iz Srbije ter sliv iz Poljske postopke izvajala skladno z zakonodajo. S 24. avgustom 2023 je tudi zaostrila uvozne postopke za pošiljke svežega sadja in zelenjave iz Srbije ter zadržala 10 pošiljk v skupni količini nekaj več kot 136 ton, od tega je bilo 9 pošiljk skladnih in sproščenih v promet, pošiljka dobrih 18 ton kumaric pa je bila neskladna in kot taka zadržana do uničenja. Na državni meji so nedavno ustavili pošiljko 18 ton kumar iz Srbije, v katerih je bila odkrita previsoka vsebnost fungicida metalaksil. Izvoznik se je po besedah pristojne inšpekcije odločil za uničenje.Odbor za kmetijstvo pri DZ bo o neodzivnosti UVHVVR pri zagotavljanju varne hrane razpravljal na svoji seji v tem tednu.

Peter Madronič je bil dolgoletni direktor obrata zreškega Uniorja v Starem trgu ob Kolpi, ki je spomladi praznoval 40 let od zagona dejavnosti, ob tem pa ni pozabil na zgodovino ljudi v Prelesju, in okoliških krajih, kjer Kolpa začne svoje (plaho) valovanje ne območju Bele krajine. Pri iskanju porumenelih dokumentov in bogatega slikovnega gradiva prednikov, je ubral veliko poti in imel pri tem izdatno podporo hčerke Petre, soavtorice knjige, » Domačija na vodnih kolesih«, ki pregledno opisuje delovanje mlina in žage ter življenje pred in med drugo svetovno vojno ter povojno obdobje vse do današnjih dni. V Prelesju, kamor so se iz Damlja pri Vinici presili Madroničevi, še stoji kamen z letnico 1887, ko naj bi bila zgrajena hiša podobna zdajšnji in takrat verjetno tudi žaga. Večkrat prenovljeni sta obratovali do 1975(žaga), pet let pozneje pa se je ustavilo mlinsko kolo. »Brat je ostal na »gruntu« in se našel v gostinstvu, jaz sem to v knjigi izpostavil kot lep primer začetka nečesa novega, na trdnih temeljih starega, » je dejal in se ozrl proti jezu in malo dalje po brežini, kjer sta stali mlin in žaga. Na njej je kot mladec delal priložnostno, kdaj pa kdaj je zavil tudi v »malnico«, kot v teh krajih rečejo mlinu. Del knjige sta namreč tudi podrobna opisa, s skicami ravno teh dveh gospodarskih objektov, za katera je Peter naredil maketo v merilu 1:20. Na njej je prikazan delček jezu z zapirali in zaporniki, postavljenih je pet vodnih mlinskih koles v žlebe in žagino kolo .Najprej se je lotil mlinskega kamna , ki naj bi ga poganjal curek iz korita, v katerega bi vodo zlival iz večje zajemalke. A se ni izšlo, dokončno rešitev je našel v postavitvi manjše potopne črpalke tako, da voda kroži. »Kaj je mlin brez žage?«, ki je v približno enaki zasnovi delovala več kot sto, sem se vprašal nekega dne in brez oklevanja šel v projekt žage venecijanke. Izmeril je osnovne mere objekta, nato določil premer vodnega kolesa, ki so ga postavili okoli leta 1960. Takrat sem imel sedem let in se še kar dobro spomnim, kako je to potekalo. Pod žago so še vsa kolesa , jermenice, zobniki, zaganjač in ekscenter. Pogon jarma je še v prvotni obliki, medtem ko je del, ki je vezan na zunanje vodno kolo, razpadel. Žago poganja vodna sila, ki preko gonilne osi podlivnega vodnega vretena, kovinske kljuke in ojnice premika jarem z enim samim žaginim listom. Petrova maketa mlina in žage (z zapornicami, pericami , cirkularjem in črpalko zmogljivosti 600 litrov v minuti), ki jo hrani v lično urejenih kletnih prostorih stanovanjske hiše v Starem trgu ob Kolpi, je vrhunska kopija tehnične dediščine iztrgane zobu časa.

Kmetijska svetovalna služba iz Sežane pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica je v sodelovanju s turistično agencijo Idejaturizem za članice Društva kmetic sežanske organizirala strokovno ekskurzijo po Vipavski dolini. Prvi obisk so imeli na turistični kmetiji Černigoj v Lokavcu, kjer jih je za dobrodošlico že čakal kozarec penine. Gospodar je predstavil kraj in samo kmetijo. Obdelujejo 15 ha kmetijskih površin, od tega 6 ha vinogradov, poleg še 1 ha češenj, njive in travnike. Ukvarjajo se tudi z živinorejo, redijo 8 glav govedi, po 40 prašičev in kokoši. Meso predelujejo v suhomesnate izdelke in dvakrat na leto pa imajo tudi osmico. Po pogostitvi s suhomesnatimi izdelki, vinom in sokovi so pot nadaljevali proti Vipavskem Križu, kjer jih je že čakala Kristina in jih popeljala skozi cerkev, samostan in knjižnico, v kateri so arhivirana originalna knjižna dela Janeza Svetokriškega. Po vasi jih je vodil Patrik in jim predstavil Vipavski Križ in njegove znamenitosti. V grajski kleti so nazdravili s kozarcem avtohtonega vina Zelen. Naslednjo postaja je bila pri izviru Hublja, ki je eden glavnih kraških izvirov v Vipavski dolini. Pot so nadaljevali v Šempas, kjer je na turistični kmetiji Pri Rjavčevih bilo kosilo. Na kmetiji obdelujejo 42 ha površin, od tega 31 ha njiv, 2,8 ha vinogradov, travniški sadovnjak in travnike. Samo radič pridelujejo na 5 ha. Poleg tega redijo še govedo in prašiče. Po ogledu kmetije in vinske kleti so se odpeljali do vrtnarije Golob Klančič v Vitovlje, kjer so jim predstavili vzgojo trajnic, kako vzgojiti zdravo sadiko, kot edini pa imajo v ponudbi tudi sadike divjih špargljev.Za konec so obiskali še vinogradniško kmetijo Colja v Steskah, kjer so jih pričakali s penino. Obdelujejo 8 ha vinogradov, od tega imajo 60 % belih in 40 % rdečih sort vinske trte. Grozdje predelajo na kmetiji in vino sami tržijo. Da so vina vrhunska pričajo številna priznanja in nagrade iz različnih ocenjevanj, tako doma kot v tujini. Njihov slogan Vina Colja, vina emocij, še kako velja. Ob prijetnem druženju in degustaciji njihovih vin (zelen, pinela, malvazija, merlot …) so se polni lepih vtisov odpravili proti domu.

V soboto, 2. septembra 2023, je Konjeniško društvo sveti Jurij Grčevje slovesno obeležilo 20. obletnico delovanja pri lovskem domu Otočec. Na prireditvi so se zbrali člani domačega konjeniškega društva, ostala društva, s katerimi sodelujejo, pobratena konjeniška društva ter ljubitelji konj.Povabili so konjerejska društva Semič, Škocjan in Češnjice. Člani društva Gorjanska konjenica Kostanjevica na Krki so na prireditev prijezdili na svojih konjih. Prvi začetki društva segajo v Ždinjo vas. Tam so se na pobudo dveh ljubiteljev konj Antona Blažiča in Franca Riflja junija pred dvajsetimi leti prvič zbrali v gasilskem domu in podprli idejo o lastnem društvu. Za prvega predsednika je bil izvoljen Anton Blažič iz Štravberka. Društvo ima svoj prapor, ki ima 102 lipova lista, praporščak pa je Janez Prešeren z Vrha pri Pahi. Da je konjeniško društvo vredno vsega truda, najbolje ve aktualni in dolgoletni predsednik, neutrudni Mirko Zorko, ki se je rad udeleževal uveljavljenega blagoslova konj pri cerkvici sv. Jurija. Navdušenje nad konji se po zaslugi društva prenaša na mlajše generacije. Anej Prešeren z Vrha pri Pahi ne izbira med muziko in konji, ker ima rad oboje. Na prireditvi je zaigral Moj črni konj, ki je tudi himna konjeniškega društva ter Čreda v galopu. Nika Blažič je recitirala pesem z naslovom Grčevje se je prebudilo, katere avtor je Ciril Štrasberger iz Šmarjete, prilagodil pa jo je Anton Jožef iz Šmarjeških Toplic. Društvo ima tudi podporo širše skupnosti. Največjim podpornikom so podelili zahvale in bilten, ki so ga izdali ob 20-letnici. Zahvalo je v imenu Krajevne skupnosti Otočec prejel aktualni predsednik Andrej Novak, ki je s prireditve odnesel še zahvalo za Nogometni klub Paha. Podelili so zahvale še PGD Otočec, Lovski družini Otočec in Društvu vinogradnikov Grčevje. Tudi v prihodnje bo za živahno življenje v društvu skrbel predsednik Mirko Zorko, pri tem pa mu bodo v oporo najožji sodelavci.

Turistično društvo Straža je skupaj z Občino Straža pripravilo že 37. Straško jesen, največjo turistično prireditev v kraju, ki je letos nosila naslov Diši po domače. V nedeljo, 10. septembra, je privabila številne obiskovalce. Dogajanje so odprli veterani straške godbe, ki so zaigrali nekaj pesmi. Zbrane sta nagovorila Pavel Vidic, predsednik Turističnega društva Straža, in župan Občine Straža Dušan Krštinc. Prireditev je zanimivo povezoval Lojze Bojanc.Mimo so se pripeljali odlično ohranjeni stari traktorji. V mimohodu so se predstavile tudi narodne noše, otroška folklorna skupina Brbučki iz OŠ Vavta vas s spletom otroških plesov in iger. Obiskali so jih rimski vitezi s Ptuja in člani Društva vinogradnikov Suha krajina.Na enajstih vozovih, ki so jih lepo okrasili in pripravili v Jurki vasi, Vavti vasi, Rumanji vasi, Straži, na Drganjih Selih, v Hruševcu, Praprečah, na Selih, v Dolenji Straži, Podgori in na Vrhu pri Ljubnu, so obiskovalcem na domiseln in šaljiv način predstavili obrti, opravila na kmetiji in v kuhinji. S tem so želeli prikazati, kako je bilo nekoč pri njih doma in kako so včasih poskrbeli za hrano, da so nahranili lačna usta. Z vsakega voza je dišalo po domačem. Predstavili so zelišča, suho sadje, čebelarstvo, gobarstvo, polharijo, mlečne in suhomesnate izdelke, štruklje, metev prosa, žganjekuho, vloženo zelenjavo in izdelavo »mašinskih« piškotov. Tako kot lani so tudi letos na vozovih pripravili pokušnje. Obiskovalci so lahko pokušali različne vrste čajev, suho sadje: jabolka, slive, hruške, različne vrste medu, medico, gobji golaž s polento, polhove specialitete, skuto, jogurt, različne vrste štrukljev, suhomesnate izdelke, proseno kašo, žganje in likerje, vložene šparglje, česen, prepeličja jajčka, bezgov sirup in »mašinske« piškote. Program je sklenila povorka avtomobilov starodobnikov. Delovala je tudi podeželska tržnica. Na stojnici so razstavili naj pridelke, ki so jih zbirali v sklopu prireditve. Ponujali so domači kruh, pecivo, šarklje. V kulturnem domu so bile na ogled slike, ustvarjene na 11. likovni koloniji in 1. otroški koloniji, ki sta v sklopu Straške jeseni potekali prejšnjo soboto. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi šarklje straškega turističnega društva. Sledila je gasilska veselica z ansamblom Pogum.