Dragica Heric KMEČKI GLAS

Prijatelji (11)
Alen Osenjak
Branko Gaber
KMEČKI GLAS
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
REVIJA O KONJIH
Spremljevalci (3)
Referendum Drugi Tir
Jerneja Ksir
Spela Golob

Kategorija: zelenjava

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Stanje na trgu goveda mirno
Cena tekačev padla
Koruza gor, pšenica dol
Črne in rjave rozine s semeni
Cene govejega mesa
Za teleta do 900 evrov
Tedenski koledar
Ekološki motovilec 16 evrov za kilogram
Bala sena 60 in več evrov
Kislo zelje in kisla repa
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
agra
( 1 )
ajda
( 2 )
blitva
( 1 )
bolezni
( 1 )
buče
( 1 )
čebula
( 2 )
cene
( 1 )
česen
( 1 )
Citrusi
( 2 )
davki
( 1 )
divjad
( 1 )
gobe
( 2 )
govedo
( 5 )
Gozd
( 1 )
hruške
( 3 )
ingver
( 1 )
izdelki
( 1 )
jabolka
( 22 )
jabolko
( 1 )
Jagode
( 8 )
jahanje
( 1 )
jajca
( 2 )
kaki
( 6 )
kava
( 1 )
KOLEDAR
( 1 )
konjereja
( 18 )
konji
( 1 )
koruza
( 2 )
kostanj
( 1 )
krompir
( 15 )
kumare
( 3 )
maline
( 1 )
med
( 4 )
meso
( 10 )
mladi
( 1 )
mleko
( 14 )
moka
( 1 )
moke
( 3 )
olje
( 1 )
oljke
( 5 )
Ovce
( 1 )
paprika
( 1 )
peka
( 1 )
pira
( 1 )
pozeba
( 3 )
proso
( 1 )
radič
( 1 )
rože
( 1 )
rozine
( 1 )
sadike
( 4 )
sadjarstvo
( 176 )
sadje
( 12 )
sajenje
( 1 )
seno
( 2 )
sir
( 2 )
SLAMA
( 1 )
soja
( 1 )
Sokovi
( 2 )
solata
( 5 )
šole
( 1 )
suša
( 2 )
svet
( 1 )
tekači
( 1 )
teleta
( 1 )
TRAVA
( 1 )
travnik
( 1 )
tujina
( 1 )
Turizem
( 1 )
vrtnine
( 3 )
zelenjava
( 94 )
ženske
( 6 )
žganje
( 1 )
žita
( 4 )
žito
( 2 )
zveri
( 1 )
IŠČI PO ARHIVU
November 2022
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930

Črne in rjave rozine s semeni

Dragica Heric KMEČKI GLAS
22.11.2022 15:38 (pred 5 dnevi)

Na kmetiji Marima v Trebešah pri Gračišču Urška Klančar in Marko Perklič uspešno razvijata sadjarsko dejavnost. Na ekološki način pridelujeta različno sredozemsko sadje, ki ga sušita na tradicionalni način v leseni  sušilnici, kjer mu s pomočjo toplote odstranita le vodo. Namizno grozdje sušita s semeni, saj se tako ohranijo vse hranilne snovi, rozinam pa dajo tudi sladki okus in značilno aromo.

Urška Klančar je kot otrok spremljala mamo in očeta, ki sta v prvih letih svoje poklicne poti kot kmetijska svetovalca, eden za živinorejo, drugi za poljedelstvo, obiskovala primorske kmetije. Za 18. rojstni dan je od staršev v dar dobila sadike oljk in z Markom sta zasadila prvi oljčnik. Temu je sledil študij agronomije, tik pred diplomo pa ji je nono predal še majhno kmetijo. Vedel je namreč, da kmetovanja ne bo opustila, kot bi ga morebiti njena starša, ki sta svojo poslovno pot usmerila v cvetličarstvo in urejanje vrtov. Tudi Markovi stari starši in starši so imeli majhno mešano kmetijo, n

Evrosadova tržnica

Dragica Heric KMEČKI GLAS
15.11.2022 12:11 (Nov 15, 2022)

Evrosad kot nekoč največji izvoznik jabolk je danes s prodajo različnega sadja in zelenjave skupaj s približno 40 kooperanti usmerjen na domači  trg. V Evrosadovi tržnici, na katero se obrača vedno več kupcev, tudi javni zavodi, imajo poleg svežega sadja in zelenjave v ponudbi več kot 500 različnih izdelkov lokalnih kmetij in predelovalcev, izključno slovenskega porekla. 

60 % izpad pridelka zaradi suše in drugih vremenskih nevšečnosti pomeni

75 do 80 % škode v pridelavi in prodaji.

Evrosad je z jabolki na trgu prisoten že dolgo, v zadnjih letih pa je na trgovskih policah po Sloveniji tudi različno sezonsko sadje in zelenjava. Da bi ponudbo še okrepili in povezali pridelovalce, so leta 2020 začeli z maloprodajo, najprej z lastnimi pridelki, predvsem različnimi sortami jabolk ter drugim sezonskim sadjem in zelenjavo ter približno 30 izdelki iz sadja in zelenjave. Odziv kupcev je bil zelo dober, zato so leta 2021 kljub koronskim časom izpeljali večjo investicijo in odprli lično trgovi

Narod bo v prehranski krizi rešil le kmet

Dragica Heric KMEČKI GLAS
15.11.2022 12:06 (Nov 15, 2022)

Vlada je konec oktobra predstavila že četrti popis maloprodajnih cen osnovnih živil med posameznimi trgovci v Sloveniji in drugič tudi v tujini. Ugotovitev zadnjega popisa je, da cena košarice v Sloveniji pada (v Avstriji in na Hrvaškem ni sprememb, v Italiji je dražja za 10 %), kar pa vse bolj kaže na to, da je spremljanje cen delano za trgovca, predvsem tistega, ki ima najcenejšo košarico živil, ne pa v korist kmetu. Prej v škodo! 

Cene med posameznimi izdelki znotraj kategorije so zelo različne, živila pa med seboj težko primerljiva. Cene se razlikujejo tudi do 15 % in več. Največje razlike so znotraj kategorij kruha, sira, moke, testenin, torej izdelkov, kjer je v verigi od pridelovalca do trgovske police več deležnikov. Odstopanja so zato, ker ima trgovec za določena živila tudi različne cene v različnih poslovalnicah. Živilo je lahko povsem enako, ima istega proizvajalca, a je na trgovski polici pod različno blagovno znamko in z različno ceno. Vlada je s primerjanjem cen dosegla

Slovenski mladi ekološki ingver

Dragica Heric KMEČKI GLAS
09.11.2022 09:10 (Nov 09, 2022)

Pred sedmimi leti sta Klemen in Urška Mumelj pobirala prvi pridelek, danes imata dva rastlinjaka, v katerem od marca do oktobra raste ingver. Ker za rast potrebuje enajst mesecev ugodnega, predvsem toplega vremena, ga kopljeta tri do štiri mesece prej in ga kupcem ponujata kot mlad ingver, ki ima še tanko lupinico, je atraktivne rožnato smetanove barve in povsem drugačen od tistega v trgovini.  

Klemen je kot študent zootehnike, ko mu je umrl oče, prevzel živinorejsko kmetijo in jo že takrat usmeril v ekološko. Leta 2009 je tudi uradno kmetijo prevzel in čez nekaj let sta z ženo Urško razmišljala kako bi kmetijo še razvila, jo oplemenitila in ji dodala vrednost. Porodila se je ideja o pridelavi ingverja, ki je na trgu prisoten že dalj časa, predvsem pa najrazličnejši izdelki iz ingverja, a vse le iz uvoza. In našla sta izziv zakaj ga ne bi poizkusila pridelati v slovenski zemlji. Klemen je brskal po internetu, iskal informacije o ingverju in njegovi pridelavi. Naletel je na spletno s

Po novem letu boljše bo

Dragica Heric KMEČKI GLAS
09.11.2022 09:03 (Nov 09, 2022)

Kmetje na Vipavskem so se letos že pred meseci sprijaznili s tem, da z vodo iz Vogrščka ne bodo namakali, saj se je sanacija zavlekla in je bila namesto lanske jeseni končana letošnji avgust. Pridelovalci upajo, da se bo zadrževalnik čez zimo napolnil, da bodo spomladi pridelke lahko zaščitili pred morebitno pozebo in kasneje pred sušo.

Padavine v septembru so botrovale temu, da se je zadrževalnik začel polniti. Nivo vode se dviguje in je sedaj že presegel 85 metrov nadmorske višine. Kot pravi Srečko Kofol bi bilo 90 m.v.n. že dovolj za namakanje v eni sezoni. Kmetje bi sicer že lahko namakali, a se sezona pridelave zaključuje, tudi pridelovalci zelenjave so jesensko zimsko zelenjavo sejali v avgustu in vodo raje hranijo za prihodnjo pomlad. V letošnjem letu so se že sprijaznili, da vode za namakanje ni bilo v sušnih poletnih mesecih za poletne vrtnine in še manj za avgustovske setve in saditve. Tudi namakanje iz reke Vipave je bilo v juliju prekinjeno. Zaradi pomanjkanja vode in velik

Ekološki motovilec 16 evrov za kilogram

Dragica Heric KMEČKI GLAS
02.11.2022 09:40 (Nov 02, 2022)

Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Buča, maslena 4,00 Čebula 3,50 Česen 14,00-16,00 Endivija, solata 7,00-8,00 Jajčevci 4,00-5,00 Koleraba 3,50 Korenje 3,50 Krompir 2,50 Krompir, sladek 6,00 Motovilec 16,00 Ohorvt, brstični 10,00 Ohrovt, glavnati 4,50 Paprika 4,00-4,50 Paradižnik 4,00-7,00 Pastinak 5,00 Peteršilj 10,00 Peteršilj, koren 10,00 Pesa, rdeča 3,50 Por 7,00-8,00 Radič 12,00 Redkev, črna 4,00 Repa 3,00-3,50 Zelena 3,50 Zelje
4,00 Hruške 3,00-3,50 Jabolka 2,00-3,00 Kutina 5,00 Jajce (kos)
0,40 Med 13,00-15,00

Vir: Kmečki glas, tržnica Center Interspar Vič v Ljubljani, cene veljajo na dan 28. oktobra 2022.

TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Vse se da, če je volja

Dragica Heric KMEČKI GLAS
02.11.2022 08:37 (Nov 02, 2022)

Namen zelenega javnega naročanja je, da v šole, vrtce, domove ostarelih in druge javne zavode pride več ekoloških in živil sheme kakovosti. Osnovno merilo pri izbiri živil ne bi smela biti cena, pač pa sheme kakovosti in druge prednosti lokalnih živil, kar pa v praksi še vedno ni pravilo, pač pa prej izjema.

Zakon o javnem naročanju, ki ima izjeme za naročanje živil in Zakon o kmetijstvu obvezujeta javne zavode, da upoštevajo Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki z okoljskega vidika in cilji zelenega javnega naročanja mora izpolnjevati dva cilja. Delež ekoloških živil glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, mora biti 12 % (do konca leta 2023), od leta 2024 pa 15 odstoten, delež živil iz shem kakovosti pa mora znašati glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 20 odstotkov. Kot je na srečanju ponudnikov ekoloških kmetij in drugih ekoloških in certificiranih živil, ki je v organizaciji ministrstva za okolje in prostor nedavno po

Kislo zelje in kisla repa

Dragica Heric KMEČKI GLAS
25.10.2022 09:30 (Oct 25, 2022)

Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 3,00-4,00 Brokoli 3,00-4,00 Bučke 3,00-4,00 Buča, maslena 2,00-2,50 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-3,00 Česen 9,00-10,00 Feferoni 3,00 Fižol, stročji 6,00-7,00 Fižol, zrnje
5,00-8,00 Hren 6,00 Jajčevci 3,00-4,00 Koleraba 2,00-3,00 Korenje 2,00-3,00 Koromač 3,00 Krompir 1,50-2,00 Kumare 3,00-4,00 Motovilec 10,00-12,00 Ohrovt 2,00-3,00 Ohrovt, brstični 7,00-8,00 Paprika 2,50-3,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj (koren) 5,00-6,00 Peteršilj (šop) 0,50 Por 2,00-4,00 Radič 2,50-4,00 Rdeča pesa 2,00-3,00 Repa 2,00-3,00 Repa, kisla 2,80 Solata 2,00-5,00 Špinača 6,00-8,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje 2,50-3,00 Zelje, kislo 2,80 Asimina 5,00 Fige 5,00 Grozdje 4,00-5,00 Hruške 2,00-3,00 Jabolka 1,00-3,00 Kaki 3,00-4,00 Kostanj 5,00-10,00 Kutina 4,00 Maline 10,00-12,00 Slive 3,00 Gobe, jurčki 15,00-20,00 Jajce 0,25-0,30 Med 10,

Veste, kaj jeste?

Dragica Heric KMEČKI GLAS
25.10.2022 08:21 (Oct 25, 2022)

Kako obvladati naraščajoče cene goriv, energentov, storitev in predvsem hrane, so se spraševali sogovorci na okrogli mizi, deležniki prehranske verige: pridelovalci, predelovalci, predstavniki trgovcev in vlade. Kmetje si želijo pošteno plačilo za svoje pridelke, za delo in zaslužek za razvoj kmetije.  

Tatjana Buzeti s kmetijskega ministrstva je poudarila sprejete ukrepe vlade, ki jim bodo sledili še novi, cilj vseh pa je zagotoviti energetsko in prehransko varnost za vse. V prvi vrsti bo vlada zaščitila gospodinjstva, hkrati pa tudi gospodarstvo, vključno s kmetijskim in ribiškim sektorjem. Določenih pomoči so kmetijci že deležni, pripravljajo se ukrepi za pomoč čebelarjem in hmeljarjem, kmetijam, majhnim, srednje velikim in velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo, razvojem in trženjem kmetijskih pridelkov. Buzetijeva je omenila še spremljanje košarice cen osnovnih skupin živil, ki je namenjeno reguliranju cen. Košarica je že 15 % cenejša in v njej prevladujejo živila slovens

Mercator odpoklical sveže kumare

Dragica Heric KMEČKI GLAS
13.10.2022 14:52 (Oct 13, 2022)

Pristojne službe so iz prodaje umaknile sveže srbske kumare zaradi prisotnosti substance klorpirifos-etil.

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v okviru programa vzorčenja na ostanke pesticidov v svežih kumarah ugotovila prisotnost aktivne substance klorpirifos-etil. Kumare srbskega porekla so se prodajale v poslovalnici Mercatorja dobavitelja Enna Fruit iz Hrvaške.  

Zaradi odsotnosti referenčnih toksikoloških vrednosti pri klorpirifos etilu, ki so potrebne za izdelavo ocene tveganja, le te ni možno izdelati. Analizni rezultati vzorcev kumar izkazujejo neskladno in potencialno nevarno živilo. Zaradi navedenega so odgovorni izvajalci dejavnosti sprejeli ukrepe za zaščito potrošnikov preko obveščanja na prodajnih mestih. Živilo je bilo v prodaji od 7.septembra do okvirno 20. septembra letos, a kljub temu potrošnike pozivakjo, da v kolikor neskladne kumare še hranijo doma, naj jih ne zauži

Gobe na tržnici od 15 do 30 evrov

Dragica Heric KMEČKI GLAS
05.10.2022 08:00 (Oct 05, 2022)

Letos je leto gob. Na družbenih omrežjih se številni pohvalijo koliko gob so nabrali. Lani je bilo gob zelo malo in prav v tem času smo pisali o visoki ceni gob, za kilogram jurčkov je bilo treba odšteti 30 evrov. Tudi letos nekateri ponujajo jurčke za 30 evrov po kilogramu, a ne zato, ker jih je malo, ampak ker se je vse, predvsem pa hrana zelo podražilo in ker jih prodajo.

Tudi pred nekaj leti so bile gobe med dražjimi, ker jih običajno ni veliko in ker so omejitve pri nabiranju, tako kot pri vseh gozdnih sadežih, a je po njih precej veliko povpraševanje, predvsem na mestnih tržnicah.

Pred desetimi leti je bila cena jurčkov na osrednji tržnici v Ljubljani 10 do 15 evrov za kilogram, cena lisičk pa 12 od 15 evrov za kilogram. V zadnjih petih letih so se cene zelo dvignile in se gibljejo za jurčke od 20 do 30 evrov za kilogram, za lisičke pa od 15 do 20 evrov. Res pa je, v zadnjih letih ni bilo toliko gob kot jih je letos. Letos je povsod po slovenskih gozdovih veliko gob, na tržnicah

Zelene verige na sejmu Narava-zdravje

Dragica Heric KMEČKI GLAS
13.09.2022 09:17 (Sep 13, 2022)

Pridelovalci hrane kot ponudniki ter šolski zavodi in horeca kot povpraševalci po lokalni hrani so se v okviru sejma Narava-zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani srečali na borzi zelene verige.

Namen borze je bil vzpostavitev rednih borz lokalnih živil, kjer se bodo dvakrat letno srečali, izmenjali podatke o ponudbi in povpraševanju, ter sklepali dogovore na eni strani pridelovalci in njihove zadruge ter predelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov kot ponudniki in na drugi strani predstavniki javnih zavodov – šol, vrtcev in drugih javnih zavodov ter turizma in gostinstva kot povpraševalci po lokalno pridelani in predelani hrani. Predstavniki pridelovalcev, zbralo se jih je 54 in 10 zadrug (velika večina članov zadružne zveze Slovenije, ki ponujajo na borzi izključno pridelke svojih članov) v borzi vidijo priložnost prodaje in upajo, na konkretne dogovore o sodelovanju in prodaji pridelkov in izdelkov. Na drugi strani je na borzi bilo prisotnih kar 250 javnih zavodov in 15 pred

Suša po vsej Sloveniji 

Dragica Heric KMEČKI GLAS
02.08.2022 09:57 (Aug 02, 2022)

Suša povsod po Sloveniji povzroča veliko škodo travinju in koruzi. Močno so prizadete vse nenamakane površine z vrtninami, poljščinami, sadovnjaki in vinogradi. Prihaja do prezgodnjega dozorevanja, odpadanja plodov ter ožigov. Vznik semen in presajanje sadik jesensko-zimskih vrtnin sta brez vode neuspešna. Na Obali in na Vipavskem, kjer je suša najhujša in se je letos začela že mesec in pol prej kot običajno, pa tudi namakalni sistemi ne pridejo v poštev, ker ni vode.

Na Obali je bila suša že spomladi. Sadjar Edi Bužekijan pravi, da češnje letos niso pokale, a so bile zaradi suše drobne in slabše kakovosti, kar je povzročilo večji strošek obiranja in nižjo ceno. V strunjanski dolini sicer ves čas nasade kapljično namakajo iz starega zajetja, kjer se zbira voda iz izvira, zato je v njem še vedno nekaj vode, a pridelovalci z njo ravnajo zelo racionalno. Namakajo le toliko, da drevesa obdržijo pri življenju, medtem ko na višjih legah namakanja ni. Na kmetiji Bužekijan je pol hektarja sliv

V šoli in vrtcu hrana, pridelana v občini Šenčur

Dragica Heric KMEČKI GLAS
21.06.2022 11:57 (Jun 21, 2022)

V OŠ Šenčur je od 13. do 17. junija potekal teden lokalne hrane. Celoten jedilnik je bil pripravljen tako, da so otroci v vrtcu in učenci v šoli malicali in imeli za kosilo živila, ki so jih pridelali lokalni pridelovalci. Vrednost skoraj 100-odstotno pridelanih in predelanih lokalnih živil za šolsko kuhinjo za cel teden je bila povsem enaka ostalim tednom v šolskem letu. S cenami so zadovoljni tudi pridelovalci. Občina je šoli in vrtcih samooskrbna.

Na pobudo lokalne skupnosti so na OŠ Šenčur v zadnjem šolskem mesecu pred poletnimi počitnicami izpeljali projekt Teden lokalne hrane, v katerem so bili vsi obroki v šoli in vrtcu pripravljeni izključno iz sestavin, ki izhajajo iz bližnjega okolja oziroma iz občine Šenčur. S tem so želeli preveriti, katere prehranske sestavine se pridelujejo v občini Šenčur oziroma v kolikšni meri so lahko samooskrbni. Vodilo jih je dejstvo, da imata sadje in zelenjava lokalnega izvora višjo hranilno in biološko vrednost, je bolj zrelo, sveže in polnejšeg

Sladke, domače marelice

Dragica Heric KMEČKI GLAS
08.06.2022 09:25 (Jun 08, 2022)

Cene na tržnicah v Ljubljani:

 Cena v evrih/kg Blitva 6,00 Bob, zrnje 10,00 Brokoli 4,00 Buča, maslena 3,50-4,00 Bučke 3,00-4,00 Cikorija 6,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 čebula, mlada 6,00 Česen 9,00-10,00 Česen, mlad 12,00 Fižol, stročji 8,00 Fižol, zrnje 5,00-10,00 Grah, luščen 16,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba 2,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 2,00 Korenje, mlado 4,00 Koromač 4,00 Krompir 1,00 Krompir, mladi 4,00-5,00 Krompir, kifeljčar 5,00-6,00 Kumare 4,00 Ohrovt 2,50 Paradižnik  4,00-5,00 Pastinak 6,00 Peteršilj, koren 5,00-6,00 Peteršilj, šop 0,50 Por 3,00-4,00 Radič 10,00 Rdeča pesa, mlada 3,00 Redkvica 6,00 Repa, kisla 2,50 Rukola 12,00 Solata 3,00-4,00 Solata, berivka 10,00 Šparglji 12,00 Špinača 6,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje, glave, mlado 2,50-3,00 Zelje, kislo 2,50 Češnje 6,00-8,00 Jabolka 1,50-3,00 Jagode 8,00-10,00 Malin

Zelenjavna veriga z novim vodstvom

Dragica Heric KMEČKI GLAS
16.05.2022 14:35 (May 16, 2022)

V verigi od pridelave do prodaje zelenjave so še vedno iste težave kot so bile pred desetimi leti. Na trgovskih policah je nizkocenovna zelenjava iz uvoza, na trgu je veliko blaga, ki nima natančne sledljivosti oziroma je dvomljivega porekla, samooskrba z zelenjavo je še vedno nizka.

Ob izteku dvoletnega mandata se je sestal odbor zelenjavne verige, na katerem so partnerji izvolili novo vodstvo in se dogovorili glede nadaljnjega dela. Vodenje zelenjavne verige je po dveletnem mandatu, ki ga je imela Patricija Pirnat iz KZ Agraria, prevzela Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije. Njena namestnica ostaja Marjetka Lapan iz Engrotuša. Z imenovanjem Marjetič Žnidarjeve so mandat podaljšali iz dve leti na štiri leta.

Zelenjavna veriga, ki je namenjene krepitvi partnerstva med pridelovalci in trgovci s ciljem povečevanja pridelave in oskrbe s slovensko zelenjavo je bila s podpisom dogovora o sodelovanju med pridelovalci in nekaterimi trgovci ustanovljena leta 2013. Podpisniki so b

Apel šolam in vrtcem brez rezultatov

Dragica Heric KMEČKI GLAS
16.05.2022 13:16 (May 16, 2022)

Večkrat poudarjen apel, da javni zavodi naj kupujejo lokalna in sezonska živila nikakor ne obrodi sadov. Tudi zadnji poziv pristojnih ministrstev in varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano v aprilu letos, da javni zavodi nabavljajo sezonska lokalna živila, je ostal le na papirju. Večina otrok in učencev v vrtcih in šolah ne dobi na krožnik spomladankso krhkolistno domačo solato ali mladi krompir iz rastlinjakov, ker naročnik to isto živilo dobi veliko ceneje iz uvoza.  

Iz mladega krompirja je mogoče narediti veliko okusnih jedi, ki jih otroci radi uživajo. Mladega krompirja tudi ni potrebno lupiti, s čimer je v šolskih kuhinjah in kuhinjah drugih javnih zavodov zaradi pomanjkanja delovne sile, delo zelo olajšano. Res je, da je prvi domači zgodnji krompir iz rastlinjakov, kjer so stroški pridelavi višji in je zato tudi cena višja, medtem ko iz Egipta, Maroka in drugih oddaljenih držav na naš trg prihaja tako imenovani mladi krompir po bistveno nižji ceni. 

Prva domača spomladanska sol

Je zgodnjega krompirja že preveč?

Dragica Heric KMEČKI GLAS
10.05.2022 11:52 (May 10, 2022)

Na zelenjadarski kmetiji Peroša iz Nove vasi nad Dragonjo so tudi letos sadili krompir v rastlinjake, da bi bili z mladim krompirjem čim bolj zgodaj na trgu. Sadili so ga januarja in začeli izkopavati že sredi aprila. Prva dva tedna je bila cena dobra, takoj po 1. maju je začela hitro padati in še pada, prodaja pa je vse slabša.

Pred desetletji, ko je Bruno Peroša od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov vzel v najem zemljišče v dolini Dragonje, ni niti pomislil, da bi na teh površinah prideloval krompir, saj so bila tla preveč zbita. A ker je vsa leta skrbno ravnal z zemljo, je lahko postavil dva hektarja rastlinjakov in se lani za širitev kolobarja odločil za sajenje krompirja. Čeprav je na Obali in tudi v dolini Dragonje ugodno podnebje za pridelavo sadja in zelenjave, so poleg poletnih suš, pomladnih pozeb in burje pogoste tudi poplave, ki lahko uničijo ves pridelek. Vodo je lahko dodati, odvzeti pa jo je veliko težje in lahko naredi na tleh škodo, ki jo je treba sanirati več let.

Solata v ogrevanih rastlinjakih

Dragica Heric KMEČKI GLAS
08.03.2022 10:30 (Mar 08, 2022)

Leta 2015 sta Marinka in Stanko Oblak iz Grabna pri Ribnici v ogrevanih rastlinjakih začela s pridelavo zgodnje spomladanske solate in kasneje s paradižnikom in papriko. Po več letih imata danes preizkušene termine sajenja solate in pridelavo čez vso zimo.

Investicija v nov sodoben rastlinjak, peč na sekance za ogrevanje obeh rastlinjakov in za sušenje krme ter kasneje ureditev lastne elektrarne za samooskrbo je bila dobra, saj ogrevani rastlinjaki omogočajo pridelavo zelenjave vso leto. Temperaturo v obeh rastlinjakih uravnava glede na to, kako hitro želi, da solata zraste do velikosti glavice oziroma rozete za trg. Velik sodoben rastlinjak v velikosti 320 m2 v zimskih mesecih ne ogreva, manjšega v velikosti 140 m2 pa vso zimo. V njem je poleti paradižnik, od avgusta do marca pa solata. V velikem rastlinjaku po spravilu paprike posejejo ljuljko, ki jo v februarju mulčijo in zatem sadijo spomladansko solato.

Pred leti postavljen sodobni rastlinjak je na odlični legi na nadmorski viši

Stroški pridelave vrtnin se nerazumno višajo

Dragica Heric KMEČKI GLAS
22.02.2022 11:03 (Feb 22, 2022)

Povišanju cen vseh energentov je sledilo povišanje stroškov tudi v kmetijstvu, predvsem v pridelavi kmetijskih rastlin, zlasti vrtnin. Najbolj so se povišale cene gnojil, to je dušičnih gnojil, katerih proizvodnja je odvisna od zemeljskega plina. Dražja so sredstva za varstvo rastlin, ves repromaterial, ki vsebuje plastiko, dražja so semena in sadike, višji bodo stroški embalaže. Še bolj kot kadarkoli so v pridelavi pomembne kratke verige.

Tako velikega povišanja cen gnojil, zlasti mineralnih gnojil, ni bilo še nikoli. Pridelovalec, ki je lani odštel 300 evrov za gnojilo UREA, bo letos moral odšteti tisoč evrov. Manj so se podražila organska gnojila in še nekoliko manj ekološka gnojila. Cene mineralnih gnojil so višje zaradi globalno višjih stroškov plina in nafte, pri proizvodnji organskih in ekoloških pa se marsikje ubadajo tudi s pomanjkanjem surovin. Kot pravi Borut Troha iz KZ Agraria imajo v Italiji, od koder uvažajo veliko gnojil, zaradi pojava ptičje gripe pomanjkanje piščančj

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj