Znani psiholog Andrej Perko strokovno in vsem razumljivo pojasni (2. februarja za spletni portal Info360.si, med pogovorom z novinarko Pio Pangos), da živimo v narcistični družbi (marketinški kreativec in publicist Aljoša Bagola bi temu lucidno rekel "ekonomija pozornosti"), kjer - kot edine vrednote - štejejo uspeh, položaj in denar, okolje, v katerem živimo, pa ustvarja narcistične motnje. Citiramo:

"Gotovo ste že srečali koga, ki vas je sprva popolnoma očaral s samozavestjo in karizmo, a ste kasneje ugotovili, da se za tem skriva nekaj popolnoma drugega. Narcisi so mojstri manipulacije, ki znajo ustvariti popolno podobo uspeha in samozavesti, a v resnici je v ozadju nekaj čisto drugega."

Za narcistično držo, tako Perko, je značilno, da išče potrditev, da ga drugi občudujejo (ali da on občuduje druge), težava pa nastane pri patoloških narcisih, ki zaradi svoje osebnostne motnje škodujejo drugim.

"Narcizem ni bolezen, je osebnostna motnja. Ne gre za ego, temveč za fragmentiran 'self'. Ego je osebnostna struktura, ki se oblikuje od rojstva do konca življenja. Narcizem - narcistična drža se kaže navzven, a v resnici je narcis globoko v sebi podrt, si ne zaupa in se doživlja popolnoma drugače, kot se kaže navzven."

Narcisu se tudi ne da pomagati. Porazi zanj so boleči, on mora biti občudovan, le to ga drži pri življenju. To je psihološka motnja, ki se ji pravzaprav ne da pomagati, od patoloških narcisov je treba, opozarja Perko, samo bežati.

No, čeprav Perko to pripoveduje v nekem čisto drugem kontekstu, podobnost te razlage (analize) z osebnostjo Roberta Goloba, predsednika vlade in Gibanja Svoboda, ni naključna. Večina političnih analitikov, tudi tisti na levici, četudi bolj potihoma, se namreč že dlje časa strinja s tezo, da je premier Golob patološki narcis, razprava o tem, ker gre za najvplivnejšo funkcijo v državi in absolutno javno osebnost, pa je zato tudi absolutno v javnem interesu.

Toda Golobov "patološki narcizem" pravkar dobiva ne samo pospeške, ampak še nove dimenzije. Najnovejši video, ki ga je Golob pred tremi dnevi lansiral na družbena omrežja in posledično v medije, namreč sproža tudi relevantno vprašanje, ali ima Slovenija na čelu vlade neprištevno osebo?

Mimika, glas, outfit in celotna scena predsednika vlade v tem videu, ki sta ga s Tino Gaber očitno posnela kar doma na kavču, z mobilnim telefonom (zdi se, kot bi Gabrova po neki njuni seansi odločila, daj, Robi, te bom še malo posnela), pri čemer Golob na kavču razpreda o vladi ter interpelaciji zoper vlado, ki jo je vložila opozicija, skratka, o eminentnih političnih temah, in to tako, kot bi bil pod vplivom kakšnih pomirjeval, recimo nafilan s xanaxom ali čem močnejšim, vprašanja o (morda sicer samo trenutni) neprištevnosti predsednika vlade dobesedno sama postavljajo na dnevni red, in to brez heca ali pretiravanja.

Mimogrede, viri iz vladne koalicije pravijo, da celo kabinet predsednika vlade nima več nobene kontrole nad Golobovim pojavljanjem na družbenih omrežjih, češ, kdo pa naj mu kaj reče. Zadnja, ki si je to upala, je bila bivša šefinja njegovega kabineta Petra Škofic, dokler ni tudi ona odletela.

Pri tem se tokrat, mislim, da tudi prvič, celo tuji diplomati, akreditirani v Ljubljani (ki itak sproti beležijo vse, kar se na tej sceni dogaja), čisto resno, ne gre za trače, sprašujejo, hja, pravzaprav je kar završalo, ali ima Slovenija neprištevnega predsednika vlade?!

In spomnimo: patološkemu narcisu, ki zaradi osebnostne motnje škoduje vsem drugim, se ne da pomagati, od njih je treba samo bežati, opozarja psiholog Andrej Perko, pri politiku Golobu pa je - tako vse kaže - ušlo tudi že celo čez mejo "običajnega" ali še sprejemljivega patološkega narcizma in ekonomije pozornosti, a ker je Golob predsednik vlade, to žal neposredno zadeva vse nas ...