Je narkotik, ki ga pridobivajo iz nezrelih mešičkov maka (Papaver Somniferum), rastline iz družine makovk.

Pridobivanje: 

Ko maku odpadejo cvetni listi, se v makov mešiček naredi kratka vrezlina, kjer začne iztekati gostemu mleku podobna tekočina. Ta se na zraku pretvori v gumijasto rjavo maso. Surov opij se lahko zmelje v prah, prodaja v obliki kep, pogač ali zidakov. Lahko pa se uporabi za nadaljnjo predelavo v morfij, kodein in heroin. 

Kemična sestava: 

Farmakološko aktivne snovi v opiju so alkaloidi; najpomembnejši med njimi, morfin, predstavlja 10% teže surovega opija. Ločimo dve vrsti alkaloidov v opiju, glede na njihovo strukturo in učinkovanje. Morfin, kodein in tebain, ki predstavljajo eno skupino, vplivajo na centralni živčni sistem v telesu, so analgetiki in potencialno zasvojljive snovi, medtem ko druga skupina (papaverin, noskapin in večina drugih alkaloidov v opiju) sprošča vegetativno mišičevje. 

Učinki: 

Opiati vplivajo predvsem na možgane in hrbtenjačo. Osnovna posledica učinkovanja je odprava ali zmanjšanje bolečine. Zmanjšajo tudi občutek strahu; sproščajo in povzročajo rahel občutek evforičnosti. Fiziološko učinkujejo z upočasnitvijo dihanja in srčnega utripa, zmanjšajo refleks kašlja in sproščajo mišice prebavnega trakta. So močno zasvojljive droge, saj povzročajo fizično odvisnost (ob abstinenci se pojavijo abstinenčni simptomi). S kronično uporabo telo razvije toleranco, tako da je potrebno večati dozo, da se doseže isti učinek. Višji opiati - heroin in morfin - so bolj zasvojljivi kot opij in kodein. Redna uporaba opija povzroči fizično in psihično poslabšanje ter skrajšuje življenje. Akutno predoziranje z opijem lahko povzroči kolaps dihalnega sistema in smrt. Opij je bil dolga stoletja v medicini osnovni blažilec bolečin in se je uporabljal v različnih oblikah pod različnimi imeni. 

Način delovanja: 

Molekule opiatov so podobne molekulam endorfinov, snovi, ki v človeškem telesu blažijo bolečino in vplivajo na razpoloženje z vezavo na določene živčne receptorje na nevronih in so del naravnega sistema prenašanja živčnih impulzov. Alkaloidi opiatov so zmožni zasesti iste receptorje in tako "ponarediti" učinek endorfinov, to je zmanjšati prenos impulzov za bolečino v živčnem sistemu.

Zgodovina: 

že od 100 pr.n.št. se je opij uporabljal kot ljudsko zdravilo, po navadi zmešan v pijačo ali v trdni obliki. ?ele v sredini 17. st., ko se je kajenje opija razširilo v Kitajsko, so se pojavili resni problemi odvisnosti. V 18. st. je bila odvisnost od opija tako resen kitajski problem, da je država skušala omejiti uporabo s prepovedjo gojenja in trgovanja z opijem. V istem času se je opij pojavil v Evropi in S. Ameriki, kjer je njegova rekreacijska uporaba kmalu prevladala nad medicinsko uporabo.