Je narkotik, ki ga pridobivajo iz nezrelih meičkov maka (Papaver Somniferum), rastline iz druine makovk.
Pridobivanje:
Ko maku odpadejo cvetni listi, se v makov meiček naredi kratka vrezlina, kjer začne iztekati gostemu mleku podobna tekočina. Ta se na zraku pretvori v gumijasto rjavo maso. Surov opij se lahko zmelje v prah, prodaja v obliki kep, pogač ali zidakov. Lahko pa se uporabi za nadaljnjo predelavo v morfij, kodein in heroin.
Kemična sestava:
Farmakoloko aktivne snovi v opiju so alkaloidi; najpomembneji med njimi, morfin, predstavlja 10% tee surovega opija. Ločimo dve vrsti alkaloidov v opiju, glede na njihovo strukturo in učinkovanje. Morfin, kodein in tebain, ki predstavljajo eno skupino, vplivajo na centralni ivčni sistem v telesu, so analgetiki in potencialno zasvojljive snovi, medtem ko druga skupina (papaverin, noskapin in večina drugih alkaloidov v opiju) sproča vegetativno miičevje.
Učinki:
Opiati vplivajo predvsem na mogane in hrbtenjačo. Osnovna posledica učinkovanja je odprava ali zmanjanje bolečine. Zmanjajo tudi občutek strahu; spročajo in povzročajo rahel občutek evforičnosti. Fizioloko učinkujejo z upočasnitvijo dihanja in srčnega utripa, zmanjajo refleks kalja in spročajo miice prebavnega trakta. So močno zasvojljive droge, saj povzročajo fizično odvisnost (ob abstinenci se pojavijo abstinenčni simptomi). S kronično uporabo telo razvije toleranco, tako da je potrebno večati dozo, da se dosee isti učinek. Viji opiati - heroin in morfin - so bolj zasvojljivi kot opij in kodein. Redna uporaba opija povzroči fizično in psihično poslabanje ter skrajuje ivljenje. Akutno predoziranje z opijem lahko povzroči kolaps dihalnega sistema in smrt. Opij je bil dolga stoletja v medicini osnovni blailec bolečin in se je uporabljal v različnih oblikah pod različnimi imeni.
Način delovanja:
Molekule opiatov so podobne molekulam endorfinov, snovi, ki v človekem telesu blaijo bolečino in vplivajo na razpoloenje z vezavo na določene ivčne receptorje na nevronih in so del naravnega sistema prenaanja ivčnih impulzov. Alkaloidi opiatov so zmoni zasesti iste receptorje in tako "ponarediti" učinek endorfinov, to je zmanjati prenos impulzov za bolečino v ivčnem sistemu.
Zgodovina:
že od 100 pr.n.t. se je opij uporabljal kot ljudsko zdravilo, po navadi zmean v pijačo ali v trdni obliki. ?ele v sredini 17. st., ko se je kajenje opija razirilo v Kitajsko, so se pojavili resni problemi odvisnosti. V 18. st. je bila odvisnost od opija tako resen kitajski problem, da je drava skuala omejiti uporabo s prepovedjo gojenja in trgovanja z opijem. V istem času se je opij pojavil v Evropi in S. Ameriki, kjer je njegova rekreacijska uporaba kmalu prevladala nad medicinsko uporabo.
Nov 11, 2014