Botanično ime

Piper Methysticum

Razširjenost in način uporabe

 Stari morjeplovci, raziskovalci in misijonarji, ki so obiskovali pacifiške otoke, so poročali o tradicionalnem opojnem in ritualnem napitku, ki so ga domorodci imenovali kava, kava-kava, ava ali yaquona. Napitek izdelujejo iz korena 1-3 m visokega grma sorodnega popru. Rastlina ima majhne bele cvetove nanizane v goste klase in srčaste liste. Evropi je prvič predstavil to rastlino botanik J.R. Forster, ki je spremljal Jamesa Cooka na njegovem prvem potovanju na Havajske otoke, 1768- 1771. Forster je prinesel prve primerke te rastline in ji dal botanično ime Piper Methysticum, torej jo je uvrstil v rod popra. Prvo znanstveno raziskovanje delovanja napitka je objavil nemški psihofarmakolog Louis Lewin 1886. Od takrat naprej je bila kava-kava predmet mnogih botaničnih, farmakoloških, kemijskih in etnografskih proučevanj in o tej drogi je bil objavljen niz znanstvenih publikacij.

Domovina

Izkazalo se je, da je droga tesno povezana s kulturo polinezijskih narodov. Uporabljala se je na širokem področju Pacifika, znotraj trikotnika, ki ga tvorijo Havajsko otočje na severu, Nova Zelandija na jugozahodu in Velikonočni otoki na jugovzhodu. To področje zavzema tudi Salomonske in Fiji otoke, Samoo, Tahiti, Tongu in niz manjših vulkanskih otoških skupin južnega Pacifika. Izven tega območja je bila kava-kava zabeležena še v Melaneziji (Novi Hebridi) in Novi Gvineji. Kasneje se je ugotovilo, da vse pacifiške opojne rastline sorodne popru niso botanično identične in da obstaja niz sorodnih variant, ki se razlikujejo morfološko in po delovanju iz njih proizvedenega napitka. Droga, ki prihaja na svetovno tržišče, izvira v glavnem z vulkanskih tleh Havajev. Nekoč je vladalo prepričanje, da Piper Methysticum raste samo na tistih področjih Oceanije, kjer ima prebivalstvo svetlejšo polt in je bila v zvezi s to ugotovitvijo izvedena vrsta špekulacij in teorij o poreklu in načinu razprostiranja te rastline. Izkazalo se je, da so bile takšne trditve izmišljene in netočne.

Uporaba  

Vrsta Piper Methysticum ima tanke in goste korenine. Pri rastlinah, starejših od 20 let, je lahko teža podzemnih delov tudi večja od 40 kg. Posušene korenine in iz njih proizveden napitek imajo grenek, pekoč in malo anestezirajoč okus in pitje napitka povzroči kratkotrajno neobčutljivost jezika. Podzemni deli rastline se ogulijo, sesekljajo na manjše kose, posušijo in v nadaljevanju obdelujejo na različne načine. Na otočju Fiji (kjer drogo imenujejo yaquona) posušene korenine zmeljejo s pomočjo kamenja, medtem ko na večini drugih otoških skupin drogo ob posebnih svečanih ceremonijah skupinsko prežvečijo in izpljunejo v veliko leseno posodo. Dodajo nekaj vode in zmes gnetejo, dokler ne dobi želene sestave, čvrste lesene dele pa odstranijo. V bolj civiliziranih področjih korenino zmleto v prah zmešajo z vodo, kokosovim oljem in nekaj lecitina; emulgirani produkt izgleda kot bela kava. Obvezni zahodni higienski standardi so prisilili domorodce da namesto prehodnega žvečenja napitek naredijo s kuhanjem sesekljane korenine v vodi. Vendar se po nekaterih pričevanjih tako pridobljeni napitek razlikuje od tistega, ki je bil narejen z žvečenjem, "kot se razlikuje navadno vino od šampanjca". Izgleda, da encimi iz sline vplivajo na kvaliteto in učinek tega opojnega napitka. Evropski misijonarji na južnopacifiških otokih so trdili, da je napitek škodljiv za zdravje in poskušali preprečiti uživanje droge, v zameno pa so domorodcem prinesli alkohol. Vendar se je uporaba droge obdržala na večini otokov do danes in jo v mnogih mestih celo legalno strežejo v lokalih. Redno jo pijejo tudi evropski priseljenci. Ob obisku Samoe sta bila celo ameriški predsednik Johnson 1966 in kraljica Elizabeta 1977 postrežena z kava-kava napitkom v okviru ceremonije "kralja Kave". Po drugi strani pa se na Havajih in Tahitiju droga praktično ne uporablja več. Obstaja vrsta etnografskih zapisov in posnetih filmov o načinu priprave napitka in verskih ceremonijah vezanih na jemanje droge pri različnih polinezijskih narodih. Rituali so povezani s starimi verskimi legendami in se razlikujejo ne samo od otočja do otočja, ampak celo od vasi do vasi. Obstaja mišljenje, da je prav predanost kava-kava ceremonijam omogočila nekaterim polinezijskim narodom, da se uprejo vplivu zahodne civilizacije in obdržijo svoje nacionalno pripadnost.

Delovanje in sestava  

  Kava-kava povzroči evforično in sproščeno stanje podobno pijanosti, vendar nobene agresivnosti, niti ni opaziti izrazite mentalne in fizične spremembe. Običajno je povečana vizualna in slušna občutljivost, vendar ni izrazitega halucinogenega delovanja in nekateri avtorji je sploh ne uvrščajo med halucinogena sredstva. Speča oseba ima po zaužitju droge pogosto zelo žive in erotične sanje. V malih dozah kava-kava večinoma deluje stimulirajoče, v srednjih dozah povzroči evforijo, v višjih pa širi zenice, povzroča nepokretnost, omamljenost in sen. Opaženo je, da so moški v dnevih jemanja droge manj seksualno aktivni in da na otokih, kjer se napitek redno uporablja, ni večjega prirastka prebivalstva, medtem ko drugje na Pacifiku prihaja do demografskih eksplozij. Ta opazka je dala nekaterim avtorjem celo idejo o sredstvu za "kontrolo rojstev". Pri uživanju droge neugodnih stranskih učinkov ni. Daljša uporaba ne razvije tolerance niti fizične odvisnosti. Alternativa tej drogi, alkohol, ki so ga na Polinezijo prinesli belci, je zanesljivo bolj nevarna za posameznika in družbo. Kemične analize so pokazale najmanj šest alfa-pironskih derivatov v korenini kava-kave. Ti so kavain, dihidrokavain, mesticin, dihidromesticin, jangonin in dihidrojangonin. Vse te spojine so netopljive v vodi, kar je razlog da je napitek v obliki emulzije. Farmakologi niso prepričani da samo te spojine vplivajo na delovanje droge.

Uporaba v medicini

  Kava-kava se v medicini tu in tam uporablja kot sedativ. V šestdesetih letih je prišlo v promet zdravilo z imenom Kavaform, s priporočilom za uporabo v geriatriji. Ugotovljeno je, da takšen preparat deluje na izboljšanje razpoloženja in vitalnosti.