Ne bom rekla, da pogledam vse nominirance preden se Oskarji razdelijo mednje, ker raje počakam, da se enkrat Oskarji razdelijo in potem še dve leti, da pridejo na POP TV in jih tam potem v miru pogledam po delih, kot TV nadaljevanko.

Hvala POP Tvju za uvidevnost, da smo med gledalci tudi primerki, ki nimamo veliko filmske kondicije in so nam določeni prizori tako zelo všeč, da jih radi vsaj še 10x pogledamo, v miru in da lahko res preučimo izraze, ki jih imajo glavni igralci na obrazu, da si jih zapomnimo za vedno in jih potem lahko tudi sami v resničnem življenju do pike natančno ponavljamo kot npr. v petek popoldan v službi, zelo prav pride Arni Švarcineger in njegov »Aj vil be bak!« in baje se je Calvo oz modro plavutna tuna pritožila, da odkar se neskočno ponavlja Titanik, v morju ni več miru in so mu zaradi stresa namerili povečan holesterol.

Zelo pogosto se mi namreč zgodi, da med gledanje filma po TV, v udobju domače oddeje in  kavča, pride do dramatičnega preobrata, ker so vmes vedno vsaj ene usodne reklame, kjer mi ni treba na WC in si mislim, da sem si z natančnim sledenjem filmski zgodbi že prislužila kratko pavzo, kjer lahko za par minut zaprem oči, grem globlje vase in brez, da me poskušajo prepričati, da Veniš izbriše tudi vse napačne odločitve v življenju, v miru horizontalno razmislim o končnem razpletu  filma oz kdo bo koga in za koliko.

Z Gravitacijo je bilo čisto drugače.

Že sam začetek filma je bil dramatičen, ker sem bila zaradi vse tiste tišine prepričana, da mi je dokončno crknil glas na TV-ju, ker zadnje leto ima TV neke težave z nekimi trazistorji, ki niso več ravno mladi in navdušeni nad življenjem v TV-ju in saj jim človek to težko zameri, ker prenašati slabe novice dan na dan na dan, res ni lahko in depresija je ugonobila že precej hišne zabaviščne tehnike. Ugotavljam, da ko pridejo na spored poročila, glasu iz tvja skoraj več ni in slika postane taka čudna, nekam zelo zelena.

Šele tam nekje proti prvi polovici filma sem ugotovila, da s Tvjem ni nič narobe, da je to le res zelo tih film in tisti prvi prizor, kjer Sandra Bullock in George Clooney lebidta zunaj vesoljske ladje, se kar ni in ni hotel končati in ko se je, je bila vesoljska ladja pokvarjena, vsi tisti igralci, ki jih ni imelo časa niti pokazati, so bili že mrtvi in povrh vsega je še George Clooney odlebdel umreti nekam visoko nad reko Ganges in nikoli ne bom izvedela, če ga je spražilo sonce ali ga ni.

Sem se pa naučila, da če kdaj ostaneš čisto sam s tišino v vesolju, je dobro, da že na začetku pametno parkiraš med Rusko in Kitajsko vesoljsko postajo, ker če po nesreči zakuriš prvo, še vedno lahko s pogonom na gasilni aparat pobegneš na drugo.

Tudi to je dobro vedeti, da so na vesoljskih postajah posebni moduli,  s katerimi se lahko vrneš na zemljo in ni ti treba skrbeti, da česa ne bi znal vklopiti, ker pridejo z navodili za uporabo. Rdeča bukvica je za vžig, zelena je za pristajanje in bukvice vsebujejo slikice tako, da znanje Ruščine in Kitajščine niti ni potrebno. Skratka čisto ista fora kot, ko doma poskušaš premierno zagnati nov pralni stroj. Zna pa biti problem samo, če ni bencina, a tudi tu ni panike,  ker moraš v primeru pralnega stroja poklicati serviserja, ker je stroj še v garanciji oz počakat, da pride George Clooney nazaj. On res ve vse in način kako to pove ... Ne moreš, da mu ne bi verjel na besedo: »Gospa, a ste ga poskušala priklopiti na elektriko?« Ker čisto vsak model ima eno bedasto foro, ki te košta vsaj 20 Eur plus potni stroški iz vsaj Logatca in nazaj.

Itak se je vse končalo, ko je Sandra Bullock pristala na zemlji, kar dokazuje, da naprave Made in China ob pravilni uporabi lahko preživijo tudi stik z atmosfero in ni treba, da na pomivalnem stroju zato piše Miele. Potem je bila spet tišina in ker vse skupaj v filmu res ni bilo dolgo, sem še nekaj časa sedela na kavču, gledala v temo in poslušala tišino in čakala od kje bo prišel Clooney. Verjetno se bo to zgodilo šele, ko bodo posneli nadaljevanje. Končujem z naslovno pesmijo filma in zato vam privoščim 3,5 minute čiste tišine. Res lep komad, škoda samo, ker je tako malo vrtijo na radijskih postajah.

P.S: Ploskam za vse Oskarje! Ma, ko bo Gravitacija zadela  POP TV, bom raje počakala, da ponovijo Apollo 13 in Amageddon, ker vesolje lahko kakšen večer še gledam tudi od spodaj gor, v tišini, brez posebnih efektov, ma v živo.

Gravitacija