Intervju z državnim svetnikom Bojanom Kekcem, predstavnikom lokalnih interesov 14. volilne enote - Novo mesto. Bojan Kekec je predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter član Komisije Državnega sveta za državno ureditev.
- Slovenija je prvič predsedovala Svetu EU v prvi polovici leta 2008, znova bo na vrsti v drugi polovici leta 2021. Ključna vsebinska naloga vsake predsedujoče države članice je vodenje dela Sveta EU, predvsem usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. V dogajanje je vključen tudi Državni svet. Kako se kot predsednik Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve vključujete v aktivnosti na evropski ravni in kakšna je vsebina teh aktivnosti?
Predsedovanje Svetu EU, ki ga bo Slovenija izvedla v drugi polovici letošnjega leta je prav gotovo velika priložnost za predstavitev naših pogledov povezanih s prihodnostjo Evrope in opredelitev do najbolj aktualnih izzivov, s katerimi se kot skupnost soočamo. Državni Svet bo igral dokaj aktivno vlogo pri dogodkih, kot so Medparlamentarna konferenca COSAC in Konferenca o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki, kjer bomo vodili tudi svoje panele.
Obenem je to tudi priložnost za promocijo Slovenije, čeprav je ob načinu organizacije dogodkov preko videokonferenc ta možnost le nekoliko manj izrazita.
- Kdo določa prioritete vsakokratnega predsedovanja ? Je morda že znano, katere bodo le-te v času predsedovanja naše države Svetu EU?
Prioritete bodo določene s strani Vlade RS, v glavnem pa so smernice že začrtane v 18 mesečnem programu trojke, ki jo sestavljajo Nemčija, Portugalska in Slovenija. Zagotovo je pandemija covida-19 dramatično prizadela našo družbo in gospodarstvo, zato bo program okrevanja in odpornosti ena osrednjih tem. Poleg tega pa bodo poudarki temeljili na zaključkih konference o prihodnosti Evrope, novemu evropskem gospodarskem modelu, digitalizaciji, trajnostnem razvoju in zeleni politiki, pravični in socialni Evropi ter večjem globalnem vplivu EU na svetovno politiko. Ne bomo pa se mogli izogniti tudi odprtim vprašanjem glede varnostne politike, Brexita in Zahodnega Balkana.
- »Zeleno, digitalno, trajnostno in bolj odporno« so ključne prioritete črpanja sredstev iz aktualnega Evropskega sklada za okrevanje in odpornost. Te prioritete se v marsičem prepletajo tudi z vašim novim profesionalnim izzivom. S 1. marcem letos ste bili imenovani za direktorja javnega podjetja Komunala Novo mesto. Državni svet je že večkrat v različnih kontekstih, tudi s posveti, opozoril na okoljske probleme, med drugim tudi na kompleksno problematiko v zvezi s kopičenjem odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe in v zvezi s tem predlagal celo poseben zakon. Koliko lahko Državni svet kot drugi dom parlamenta vpliva na zakonodajne spremembe? Kako bi vi, kot dolgoletni državni svetnik, ocenili delo Državnega sveta?
Poudarki na zeleni in digitalni politiki zagotovo prispevajo k neki novi paradigmi razvoja širših evropskih vrednot in temu so prilagojeni tudi prihodnji finančni okviri kohezije ter programa za okrevanje in odpornost.
Moja poklicna pot se je vseskozi veliko prepletala z okoljskimi izzivi in infrastrukturo, sedaj pa sem po 10 letih zopet prevzel vodenje Komunale Novo mesto, ki izvaja obvezne gospodarske javne službe varstva okolja. Pobude, ki jih je DS dal glede kopičenja odpadne embalaže, pa so imele zelo pozitiven učinek, saj je to država uredila s posebnim interventnim zakonom, čakamo pa seveda tudi na sistemsko rešitev.
Državni svet je del naše zakonodajne oblasti in ima seveda tudi vpliv na zakonodajo. Ta vpliv se kaže predvsem z zakonodajnimi pobudami in odložilnimi veti in kar velikokrat smo bili pri tem uspešni. V tem mandatu smo recimo prišli do primernega financiranja občin in Državni svet je tu odigral zelo pomembno vlogo. Sicer pa lahko delo Državnega sveta ocenim kot zelo dobro.
- Preprečevanje nastajanja odpadkov je v Evropski uniji in Sloveniji že dolgo prioriteta, kljub temu se količina odpadkov povečuje, kar je v veliki meri posledica množične potrošnje in pravila 'kupi – uporabi – zavrzi'. Po raziskavi Eurostata je prebivalec Slovenije v letu 2019 v povprečju proizvedel 514 kg komunalnih odpadkov, 19 kg več kot v letu 2018, ta količina pa pri nas iz leta v leto narašča in ne upada. Kako vidite možne sistemske in dolgoročne rešitve v zvezi z odpadki v primeru naše države? S katerimi težavami se v zvezi z odpadki soočate na lokalni ravni?
Od celotne količine nastalih odpadkov v Sloveniji je komunalnih odpadkov le okrog 13%. Njihova povprečna količina po statističnih regijah pa se giblje od 423 do 540 kg na prebivalca. Res je bilo v letu 2019 proizvedenih 4% več odpadkov kot leto poprej, vendar se je za 2% povečal tudi delež ločeno zbranih frakcij. Pri teh podatkih je potrebno upoštevati tudi različne dejavnike v opazovanih letih, kot so prenapolnjena in začasna skladišča še neobdelanih odpadkov, sprostitve ob interventnih zakonih. Najpomembnejše dolgoročne rešitve.
Kot vodilno načelo zakonodaje in politik pri odpadkih je petstopenjska hierarhija odpadkov, kjer je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov, nato ponovna uporaba, recikliranje, pridobivanje energije in čisto na koncu odlaganje odpadkov. Vse sistemske rešitve se morajo ravnati po teh prioritetah. Mogoče nam v Sloveniji manjka ena večja in tehnološko sodobna sežigalnica odpadkov, s katero bi poleg viška odpadkov lahko reševali tudi blato iz ČN, ki ga sedaj vozimo na sežig v tujino.
Na koncu moramo seveda poudariti tudi zelo velik vpliv državljanov, ki so vsako leto bolj okoljsko ozaveščeni. Na lokalni ravni se s problematiko odpadkov kar dobro soočamo, še največ preglavic nam je naredilo kopičenje nekaterih ločenih frakcij po skladiščih.
- Do nedavna ste bili tudi podžupan Mestne občine Novo mesto, ostajate občinski svetnik. Letos 8. aprila je minilo pol stoletja od razglasitve svetovnega dneva Romov. Prihajate iz okolja, kjer ima sobivanje z Romi prav tako dolgo zgodovino. Junija lani je enajst županov iz JV regije z odprtim pismom predsedniku vlade opozorilo na težave pri integraciji romskega prebivalstva v tem delu Slovenije. Kako se kot lokalna skupnost trudite k reševanju teh problemov ?
Romska problematika je v JV Sloveniji zelo pereča. Realno gledano se situacija v zadnjih desetletjih ne izboljšuje, ampak poslabšuje in to navkljub vsem naporom in različnim politikam.
Problem slabega vključevanja Romov v družbo je zagotovo zgrešena socialna politika, ki ne vzpodbuja zaposlovanja, ampak povečuje koncentracija neurejenih naselij. Problematično je vključevanje otrok v šole in s tem tudi v ostale izobraževalne procese, statistično gledano je tudi vse več kriminalnih dejanj na teh območjih.
Poudariti pa moram tudi, da so nekatera predvsem manjša naselja tudi bolje urejena in kar se tiče socializacije Romov tudi boljša. Vendar so to bolj svetle izjeme, na katerih pa lahko gradimo dobre prakse. Vlada je sicer ustanovila Delovno skupino za obravnavo romske problematike v katero so vključeni tudi nekateri župani, kar je zelo pozitivno pri poznavanju problematike.
V Novem mestu smo v največjem romskem naselju Brezje-Žabjak veliko investirali v gradnjo ceste in komunalne infrastrukture, na zemljiščih, kjer je to mogoče bomo Romom omogočili tudi komunalno urejene parcele. Zavedamo se, da je kakovostno bivanje tudi predpogoj za normalno življenje. Seveda pa pričakujemo pozitiven odnos tudi z druge strani, vsaj kar se tiče osnovnih civiliziranih navad.
- Delo državnega svetnika je neprofesionalno. Kako usklajujete zahtevno poklicno življenje in funkcijo, ki jo imate v drugem domu našega parlamenta?
Lahko rečem, da je usklajevanje osnovnega poklica in dela v Državnem svetu včasih kar zahtevno. Trudim pa se, da bi obe zadevi opravljal čim bolj dosledno. S pravilnim razporejanjem časa in obveznosti se da dobro razporejati oba urnika, predvsem tudi zato, ker so seje DS pretežno v popoldanskem času. Izvedba sej preko videokonferenc, ki so se uveljavile v zadnjem času ob epidemiji COVID-19, pa še dodatno olajša usklajevanje teh urnikov.
- Imate zelo natrpan delovnik. Morda najdete vendarle tudi čas za kakšen hobi?
Ob tako natrpanem urniku človek le ne sme pozabiti nase in mora ohranjati fizično aktivnosti. Največ mi pomeni stik z naravo, kjer si lahko naberem novih moči in tudi delo v domačem vrtu mi je v veliko veselje. Občasno se lotim tudi kakšnih športnih aktivnosti. Za sprostitev in umiritev misli pa sta mi dobra glasba in knjiga še vedno najboljši izbiri.
Zahvaljujemo se vam za pogovor.
