Na svoji 23. izredni seji se je Državni svet seznanil z Osnutkom Predloga Načrta za okrevanje in odpornost ter po daljši vsebinskih razpravi podal k dokumentu pozitivno mnenje ter na predlog Interesne skupine delodajalcev dodatni amandma.
Državne svetnice in državni svetniki pozitivno ocenjujejo aktivnosti Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in njeno vlogo koordinatorja pri pripravi končne verzije predloga dokumenta, ki naj bi ga Vlada RS poslala Evropski komisiji v potrditev predvidoma konec aprila 2021. V svojem mnenju Državni svet povzema mnenja in stališča, podana ob obravnavi osnutka predloga dokumenta na pristojni Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve, zainteresirani Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesni skupini lokalnih interesov, zainteresirani Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, zainteresirani Komisiji za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zainteresirani Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter zainteresirani Komisiji za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Vse navedene komisije in interesna skupina so se seznanile z osnutkom predloga dokumenta v različici iz decembra 2020 ter z aktivnostmi posameznih ministrstev in SVRK pri nadgradnji navedene različice. Državni svet izpostavlja, da so pričakovanja različnih interesnih skupin velika, odgovornost odločevalcev pa je pri določanju jasnih prioritet, ki bodo usmerjene v prihodnji razvoj države, na preizkušnji. Zato je pomembno, da se pri vsebini končnega dokumenta skuša doseči čim širše soglasje o prioritetah, interesih in skrbi za čimprejšnje okrevanje po pandemiji COVID-19. S povečanjem naložb v posodobitev in ekologizacijo ima Slovenija priložnost za nadaljnji razvoj. Pri okrevanju prizadetega gospodarstva je treba zagotavljati uspešnost pri izkoriščanju obnovljivih virov energije in krepiti skrb za najbolj prizadete sektorje gospodarstva.
Državni svet pozdravlja napor slovenskih pogajalcev, ki so v okviru neformalnih usklajevanj z Evropsko komisijo uspeli doseči vključitev možnosti urejanja kanalizacijskih sistemov pod 2000 PE in vodooskrbe pod 10.000 uporabnikov med vsebine dokumenta, saj so finančne potrebe za tovrstne projekte tako v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija kot v kohezijski regiji Zahodna Slovenija še vedno velike. Pri tem se ne sme prezreti visokih stroškov gradnje tovrstne infrastrukture na redko poseljenem podeželju z razpršeno poselitvijo, ki so bistveno višji kot v urbanih okoljih. S financiranjem ureditve osnovne infrastrukture s pomočjo sredstev Sklada za okrevanje in odpornost se bo lahko lažje in hitreje dvignilo kakovost bivanja in pripomoglo k ohranjanju poseljenosti podeželja. Pri tem Državni svet predlaga nadgradnjo navedene vsebine z zagotovitvijo upravičenosti stroškov tudi ob hkratnem urejanju spremljajoče nujne javne infrastrukture na podeželju (npr. posegi v cestno infrastrukturo, ureditev javne razsvetljave). To lahko vodi v lažjo in celovitejšo realizacijo ureditve infrastrukture na slovenskem podeželju.
Državni svet v zvezi z osnutkom predloga načrta izraža nezadovoljstvo z dejstvom, da je bil omenjeni dokument dolgo časa nedostopen tako posameznim interesnim skupinam, na delovanje katerih bo sicer imel velik vpliv, kot tudi širši javnosti. Prav tako ugotavlja, da kljub temu, da so socialni partnerji v delu osnutka predloga načrta predvideni kot ključni deležniki pri pripravi posameznih reform, Ekonomsko-socialni svet še vedno ni bil seznanjen z aktualno, dopolnjeno različico dokumenta, prav tako se SVRK ni odzval na pozive sindikalne strani k njihovi vključitvi v pripravo rešitev. Iz priprave dokumenta je bila v veliki meri izključena tudi stroka, kar je po oceni Državnega sveta prav tako nesprejemljivo, saj bo izvajanje načrta v veliki meri odvisno prav od nje.
Državni svet ocenjuje, da bo izpeljava vseh predvidenih kompleksnih reform (npr. zdravstvene, pokojninske, trga dela, sistema plač v javnem sektorju …) terjala veliko časa, sredstev, predvsem pa aktivnega vključevanja različnih deležnikov, pri čemer slednji do zdaj še niso bili seznanjeni s podrobnostmi načrtovanih reform, prav tako glede večine reform še ni bil dosežen konsenz socialnih partnerjev. S tega vidika se Državni svet sprašuje, ali je primerno Evropski komisiji predložiti dokument, ki ne izpolnjuje osnovnih predpogojev za njegovo dejansko uresničitev. Državni svet izpostavlja tudi finančni del osnutka predloga načrta, na podlagi katerega bo Slovenija sicer upravičena do določenega deleža nepovratnih sredstev (6,6 milijarde evrov), hkrati pa tudi do posojil (3,6 milijarde evrov), ki jih bo treba slej ko prej poplačati. Posledično je po mnenju Državnega sveta izrednega pomena, da se pridobljena sredstva uporabi res učinkovito in da se jih usmerja v razvojne programe. Na uspešno in učinkovito izvedbo bo po oceni Državnega sveta v veliki meri vplivala tudi predvidena časovnica izpeljave predvidenih reform in z njimi povezanih ukrepov, projektov in programov, ki morajo biti pripravljeni čim prej, da se jih lahko začne še pravočasno izvajati. Glede na to, da dosedanje izkušnje s porabo kohezijskih sredstev nakazujejo, da imamo na tem področju pogosto težave, bi bilo k izvajanju dokumenta treba pristopiti z jasnim zavedanjem o navedenih tveganjih in temu področju posvetiti več pozornosti.
Interesna skupina delodajalcev je pripravila k dokumentu amandma, s katerim je želela opozoriti, da socialni partnerji, natančneje reprezentativne delodajalske organizacije, niso bili dovolj vključeni v postopek priprave osnutka predloga Načrta za okrevanje in odpornost, niti se niso upoštevali odnosi med različnimi delodajalskimi organizacijami znotraj socialnega dialoga. V razpravi je bilo izpostavljeno, da bi reprezentativne delodajalske organizacije morale biti vključene v pripravo izvedbenih dokumentov.