Predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih je namenjen ureditvi problematike potrošniških kreditov nominiranih v švicarskih frankih oziroma tistih, ki vsebujejo valutno klavzulo v švicarskih frankih, ki so bili sklenjeni v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010.
Ob sklepanju teh kreditnih pogodb je obstajalo veliko neravnotežje med pogodbenima strankama, banke pa kreditojemalcev niso primerno seznanjale z nevarnostmi, povezanimi s spremembo tečaja. Nekaj let kasneje se je zaradi visokega povečanja vrednosti švicarskega franka nesorazmerno povečalo breme kreditojemalcev. Na to nevarnost so že v času, ko so v Sloveniji banke intenzivno tržile te kredite opozarjali regulatorji bančnega trga v nekaterih državah članicah Evropske unije, ki so omenjene bančne proizvode v svojih državah tudi prepovedali. V Sloveniji omenjeni produkti nikoli niso bili prepovedani, Banka Slovenije pa kot nacionalni regulator k omejevanju takega kreditiranja ni pristopila dovolj zgodaj, niti zadosti učinkovito. Banke so s svojimi agresivnimi tržnimi strategijami nadaljevale in množično tržile omenjene kredite.
Predlog zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil Državni svet, določa mehanizem, s katerim se omejuje vpliv tečajnih sprememb na omenjene kredite in sicer tako, da se določa območje onkraj katerega se blokirajo učinki tečajnih sprememb na višino obroka in preostanka dolga. Predlog predvideva, da se ta mehanizem uporabi za vse kreditne pogodbe nominirane v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih, ki so bile sklenjene v času med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, ter da se za njegovo uveljavitev med kreditodajalci in kreditojemalci sklene aneks ali nova pogodba. Ob tem je kreditodajalcem naloženo, da pripravijo dokumentacijo in predlog pogodbe, ter jih vročijo kreditojemalcem. Posebna pozornost je namenjena pripravi novega amortizacijskega načrta in je upoštevanju že prejetih plačil, pri čemer je predvidena obveznost vračila tistih plačil, ki presegajo vrednosti po novem amortizacijskem načrtu. Predvidene so obveznosti in ravnanja pogodbenih strank glede na to kako uporaba predvidenega mehanizma učinkuje na stanje dolga; obvezno poročanje bank o izvedenih aktivnostih ter sankcije če banke ne bi izpolnile obveznosti predpisanih v zakonu.
Predlog zakona upošteva izkušnje in prakso držav članic Evropske unije, ki so se soočale z omenjeno problematiko in čigar zakoni so tudi uspešno prestali presojanje skladnosti s pravnim redom držav članic in pravnim redom Evropske unije. Čeprav predlog zakona vsebuje rešitve, ki učinkujejo retroaktivno velja poudariti, da je poseg sorazmeren, saj ustvarja ustrezno sorazmerje med načelom socialne države in lastninsko pravico bank. Prav tako so izpolnjene ostale predpostavke za dopustnost retroaktivnega učinkovanja.